Zaupnost informacij in sodelovanje delavcev

Zaupnost je ključno vprašanje na delovnem mestu. Za številne predstavnike delavcev pa ni vedno jasno, kdaj in katere informacije bodo z njimi deljene, niti v kakšnem obsegu bodo vključeni v ključna vprašanja na delovnem mestu. Priročnik, ki je nastal v okviru The European Trade Union Institute, ponuja uvodno referenco o ključnih predpisih in konceptih glede predstavništva delavcev in regulacije zaupnih informacij na delovnem mestu v različnih državah članicah EU in Združenem kraljestvu.  >>> VEČ

Za Slovenijo je poročilo pripravila dr. Valentina Franca.

1. Regulativni okvir ter mehanizmi obveščanja in posvetovanja
Podobno kot v drugih državah članicah je tudi v Sloveniji okvir za obveščanje in posvetovanje urejen predvsem z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Temeljni zakon, ki ureja pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev v zvezi z obveščanjem in posvetovanjem, je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Ta zakon ureja pravice delavcev do obveščanja in posvetovanja v gospodarskih družbah, zavodih in drugih pravnih osebah.

Mehanizmi za obveščanje in posvetovanje v Sloveniji vključujejo svet delavcev, sindikate in druge oblike delavske participacije. V podjetjih z več kot 20 zaposlenimi je obvezno ustanoviti svet delavcev, ki ima pravico do obveščanja o gospodarskih, finančnih, socialnih in drugih pomembnih zadevah podjetja. Svet delavcev ima tudi pravico do posvetovanja o vprašanjih, kot so spremembe v organizaciji dela, poslovne odločitve, ki vplivajo na delovna mesta, in drugi pomembni ukrepi.

Poleg sveta delavcev imajo sindikati pomembno vlogo pri obveščanju in posvetovanju delavcev, zlasti v primerih, ko v podjetju ni ustanovljenega sveta delavcev. Sindikati so ključni akterji pri zaščiti pravic delavcev in pogajanju z delodajalci o delovnih pogojih.

2. Nacionalna zakonodaja, ki ureja zaupnost informacij in sodelovanje delavcev
V Sloveniji je zaupnost informacij urejena z več zakonodajnimi akti. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) določa pravila za zaščito osebnih podatkov delavcev in omejuje dostop do teh podatkov s strani delodajalcev in drugih oseb. Poleg tega Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) vsebuje določbe, ki se nanašajo na varstvo poslovnih skrivnosti in omejujejo dostop do zaupnih informacij, ki bi lahko škodovale podjetju. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa ureja dolžnosti delodajalcev glede obveščanja in posvetovanja z delavci, vključno z obveznostjo varovanja zaupnosti določenih informacij, kot so podatki, ki bi lahko škodovali interesom podjetja. Zakon določa, da morajo delodajalci zagotoviti, da so delavci pravočasno in ustrezno obveščeni o vseh pomembnih zadevah, vendar pa imajo pravico omejiti dostop do informacij, ki so zaupne narave.

3. Nacionalni predpisi v zvezi z žvižgaštvom in zaščito žvižgačev
V Sloveniji je žvižgaštvo urejeno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa pravila za zaščito žvižgačev, tj. oseb, ki prijavijo kršitve zakonodaje ali nepravilnosti v podjetju ali organizaciji. Zakon določa, da imajo žvižgači pravico do zaščite pred povračilnimi ukrepi, kot so odpoved delovnega razmerja, degradacija ali druge oblike diskriminacije. Organ za nadzor nad žvižgaštvom v Sloveniji je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

4. Zaupne informacije v primerjavi s poslovnimi skrivnostmi
V Sloveniji so zaupne informacije in poslovne skrivnosti opredeljene v več zakonodajnih aktih. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da so poslovne skrivnosti vse informacije, katerih razkritje bi lahko škodovalo interesom podjetja. Poslovne skrivnosti vključujejo finančne podatke, podatke o poslovnih strategijah, inovacijah in drugih pomembnih poslovnih odločitvah.

Delavci, ki pridejo v stik z zaupnimi informacijami, imajo zakonsko dolžnost, da te informacije varujejo in jih ne razkrijejo tretjim osebam brez dovoljenja delodajalca. Kršitev zaupnosti lahko vodi do sankcij, vključno z disciplinskimi ukrepi ali celo odpovedjo delovnega razmerja.

5. Pravice in dolžnosti delavskih predstavnikov glede obveščanja in posvetovanja
Delavski predstavniki, vključno s člani sveta delavcev in sindikati, imajo pravico do obveščanja o pomembnih zadevah podjetja. Poleg tega imajo dolžnost, da pridobljene informacije varujejo kot zaupne in jih delijo le v obsegu, ki je potreben za zaščito interesov delavcev.

6. Izpodbijanje odločitev podjetja in dostop do pravnega varstva
V primerih, ko delavski predstavniki menijo, da delodajalec krši njihove pravice do obveščanja in posvetovanja, lahko vložijo pritožbo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Če spor ni rešen, lahko delavci ali njihovi predstavniki sprožijo postopek pred delovnim sodiščem.

7. Obseg pravil o zaupnosti in stiki delavskih predstavnikov z drugimi predstavniki in deležniki
Delavski predstavniki imajo pravico do stikov z drugimi delavskimi predstavniki in sindikati, vendar morajo pri tem spoštovati pravila o varovanju zaupnih informacij. Čeprav imajo pravico do obveščanja delavcev, morajo paziti, da ne razkrijejo informacij, ki so označene kot zaupne.

8. Kazni za kršitev zaupnosti informacij in posvetovanja ter pravna sredstva za delavce in njihove predstavnike
V Sloveniji so kršitve zaupnosti strogo sankcionirane. Delodajalci, ki kršijo pravila o zaupnosti informacij, se lahko soočijo z visokimi denarnimi kaznimi in drugimi sankcijami, vključno s tožbami delavcev zaradi nezakonitega ravnanja. Prav tako lahko delavci, ki kršijo zaupnost, prejmejo disciplinske ukrepe, vključno z odpovedjo delovnega razmerja.