Stališče ZNS glede pogojev za imenovanje delavskega predstavnika v organ vodenja delniške družbe

Strokovni svet ZNS s tem stališčem podaja mnenje glede pogojev za imenovanje predstavnikov delavcev v organ vodenja delniške družbe (v nadaljevanju tudi: družba). ZNS meni, da se določilo tretjega odstavka 79. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju: ZSDU)¹ ne uporablja pri imenovanju predstavnikov zaposlenih v organ vodenja družbe. Omenjene strožje zahteve določa zakon zaradi zagotavljanja neodvisnega nadzora nad poslovanjem družbe le za predstavnike delavcev v organu nadzora, ki so zaposleni v družbi.

Določilo 81. člena ZSDU daje pravno podlago, na podlagi katere imajo lahko v delniških družbah z več kot 500 zaposlenimi zaposleni svojega predstavnika tudi v organu vodenja družbe.² Delavskega direktorja v družbah z dvotirnim sistemom upravljanja imenuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev, v družbah z enotirnim sistemom pa delavskega izvršnega direktorja imenuje upravni odbor izmed predstavnikov delavcev v upravnem odboru, in sicer prav tako na predlog sveta delavcev.
Sodna praksa in teorija sta enotni, da je treba v primeru imenovanja predstavnika delavcev v organ vodenja spoštovati določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1),³  predvsem 255. člen ZGD-1,⁴ oziroma morebitna določila področne zakonodaje, relevantna za posamezno družbo (podrobneje gl. tudi https://www.zdruzenje-ns.si/aktualno/novice/stalisce-zns-glede-clanstva-predstavnikov-delavcev-v-organu-nadzora-ki-v-druzbi-niso-zaposleni-2021-02-10). Drugih pogojev, ki jih morajo kandidati za člana organa vodenja – predstavnika delavcev, izpolnjevati, ne ZGD-1 ne ZSDU ne določata, pri čemer pa je po našem mnenju pravno dopustno statutarno določanje posebnih pogojev za predstavnike zaposlenih v organu vodenja (ali nadzora), vendar le v obsegu, ki po vsebini ne onemogoča uresničevanja pravice delavcev do imenovanja svojih predstavnikov v organe delniške družbe.

Drugačna zakonska ureditev velja za organ nadzora delniške družbe. ZSDU namreč v tretjem odstavku 79. člena določa poseben pogoj za delavske predstavnike v nadzornem svetu oziroma upravnem odboru, če gre za družbo z enotirnim sistemom upravljanja. Za predstavnika delavcev v nadzornem svetu ali upravnem odboru tako ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena v družbi, če po ZSDU nima aktivne in pasivne volilne pravice v svet delavcev.⁵ 

Strožje zahteve za predstavnike delavcev v organih nadzora izhajajo iz potrebe po zagotavljanju učinkovitega in neodvisnega nadzora nad poslovanjem družbe. Nadzor mora biti nepristranski in ne sme biti pod vplivom vodstva, saj bi to lahko ogrozilo objektivnost odločanja ter delovanje v interesu vseh deležnikov, predvsem delničarjev in zaposlenih.⁶ Kot ključen mehanizem korporacijskega upravljanja namreč neodvisen nadzorni organ pomaga uravnotežiti interese različnih deležnikov ter preprečevati morebitne zlorabe ali neustrezne poslovne prakse, navedeno pa utemeljuje vzpostavitev dodatnih pogojev tudi v razmerju do delavskih predstavnikov – zaposlenih v tem organu.

 ¹Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93, 61/00 - odl. US, 56/01, 26/07, 45/08 - ZArbit).
²V družbah z manj zaposlenimi se ta pravica delavcem lahko zagotovi na podlagi sklenjenega participacijskega dogovora (gl. tretji odstavek 81. člena ZSDU).
³Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS, 158/20 - ZIntPK-C, 175/20 - ZIUOPDVE, 18/21, 18/23 - ZDU-1O, 75/23, 102/24).
⁴Smiselno enako velja tudi za organ nadzora, pri čemer pa je v tem primeru treba upoštevati tudi omejitve, določene z 273. členom ZGD-1 oziroma 287. členom ZGD-1 v primeru družbe z enotirnim sistemom upravljanja.
⁵Člani nadzornega sveta ali upravnega odbora tako ne morejo biti osebe, ki so nepretrgoma zaposlene v družbi manj kot šest mesecev, ki so predstavniki ožjega poslovodstva družbe (poslovodni organ, prokurist, delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po 74. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 36/20 - ZIUPPP, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE, 98/20 - ZIUPDV, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 195/20, 15/21 - ZDUOP, 28/21 - skl. US, 43/21, 112/21 - ZNUPZ, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 206/21 - ZDUPŠOP, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1, 141/22 - ZNUNBZ, 88/23 - ZOPNN-F, 95/23 - ZIUOPZP, 114/23, 117/23 - ZIUOPZP-A, 136/23 - ZIUZDS)) ter njihovi ožji družinski člani. Za člana nadzornega sveta oziroma upravnega odbora prav tako ne morejo biti imenovani tisti, ki sicer imajo aktivno volilno pravico, vendar niso zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev.
⁶Gl. tudi amandma Poslanske Skupine Socialnih demokratov k 6. členu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-B) z dne 12. 1. 2007, ki v obrazložitvi navaja: »Zakon zaenkrat ne prepoveduje izvolitve delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za predstavnike delavcev v nadzorni svet oziroma upravni odbor družbe, čeprav je tovrstna prepoved enako smiselna kot glede izvolitve v svet delavcev. Tako je danes v praksi ogromno število teh delavcev (tudi iz vrst višjega menedžmenta) v nadzornih svetih v funkciji predstavnikov delavcev. To pa seveda ni sprejemljivo iz več razlogov. Po eni strani v tem primeru ne pridejo do izraza zares avtentični interesi zaposlenih pri delu nadzornega sveta oziroma upravnega odbora kot to predvideva 80. člen ZSDU. Po drugi strani pa je to izrazito slabo za opravljanje nadzorne funkcije nasploh, kajti gre za osebe, ki so včasih tudi zelo neposredno podrejene upravam, tako da seveda ne morejo učinkovito izvajati neodvisnega nadzora nad njimi, ampak običajno delujejo bolj kot njihove marionete. Ljudje, ki so v delovnem procesu upravi podrejeni, v organih družbe sedijo kot njihovi nadzorniki, kar je seveda že na prvi pogled nesprejemljivo z vidika učinkovitega nadzora nad poslovodstvi. Določba pa seveda ne preprečuje možnosti imenovanja v organe družbe t.i. zunanjih predstavnikov delavcev, ki so morda vodilni delavci v drugih družbah.«