Na posvetu z naslovom "Javni sektor in opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti: med zakonom, prakso in družbenimi pričakovanji", ki ga je pripravila Komisija za preprečevanje korupcije, je sodeloval tudi Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije. Posvet je bil namenjen razpravi o smiselnosti in sprejemljivosti trenutne ureditve ter morebitnih zakonodajnih spremembah na tem področju.
Glede opravljanja dodatne pridobitne dejavnosti javnih uslužbencev so se vsi sodelujoči strinjali, da so zaradi razdrobljene ureditve nujne spremembe zakonodaje. KPK že dlje časa opozarja, da trenutna ureditev glede opravljanja dodatne pridobitne dejavnosti zaposlenih v javnem sektorju povzroča številne nejasnosti in zmedo tako pri zavezancih kot organih, ki morajo voditi postopke v povezavi z izdajo dovoljenj ali soglasij.
Posnetek posveta si lahko ogledate TUKAJ.
Razpravo je vodil namestnik predsednika Komisije David Lapornik, svoje poglede pa so predstavili:
- dr. Saša Zagorc, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani
- mag. Katja Leitinger, sekretarka Mandatno-volilne komisije Državnega zbora
- Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije
- Albert Nabernik, glavni inšpektor Inšpektorata za javni sektor, Ministrstvo za javno upravo
- mag. Robert Golobinek, sekretar v sektorju za kaznovalno pravo in človekove pravice, Ministrstvo za pravosodje
Med drugim so razpravljali o trenutni ureditvi dodatne pridobitne dejavnosti v subjektih javnega sektorja ter o dilemah, na katere je Komisija v preteklosti že opozorila in s katerimi se sooča pri svojem delu. Pogovarjali so se o smiselnosti razlikovanja med vrstami dodatnih dejavnosti glede na vrsto zaposlitve in funkcije ter o morebitnih ureditvah, ki bi bile primerne za vse zaposlene v javnem sektorju. Razprava je tekla tudi o povezanosti opravljanja dodatnih dejavnosti z anomalijami plačnega sistema. Cilj omejevanja pridobitne dejavnosti oziroma nezdružljivosti funkcij je preprečevanj nasprotja interesov in drugih tveganj, so izpostavili.
Gorazd Podbevšek, predsednik ZNS je predstavil ureditev v zasebnem sektorju in kot temeljno razliko izpostavil, da je v javnem sektorju opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti na splošno prepovedano, dovoljene so le izjeme, v zasebnem sektorju pa je vse dovoljeno, prepovedane so le izjeme. Pri odločanju o izdaji soglasja za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti je med drugim pomembno, ali ima zaposleni za to čas ter da ni preobremenjen. Poskrbeti je treba tudi, da ni nasprotja interesov. Nadzorniki za svoje odločitve tudi odškodninsko odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Nazaj
Sorodne novice
Vabilo k vložitvi kandidature za člana nadzornega sveta družbe Petrol
Preberi večRezultati ankete o izzivih upravljanja skupin podjetij v Sloveniji
Preberi večPOSNETEK WEBINARJA: Nove evropske smernice glede nadzora tveganja kibe
Članom ZNS je v spletni videoteki na voljo posnetek webinarja,
Preberi več