Stališče ZNS glede predloga novele Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen)

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) kot najpomembnejši predstavnik stroke upravljanja v Sloveniji podaja stališče glede Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen) z dne 9. 7. 2020. Naše stališče se nanaša na del  novele, ki spreminja določbe o upravljanju STA. Spremenjen je način imenovanja in odpoklica članov nadzornih svetov, poleg tega pa se odpravlja zahtevana strokovna sestava nadzornega sveta.

POSTOPEK IMENOVANJA ČLANOV NADZORNEGA SVETA STA
Po novi ureditvi bo štiri člane nadzornega sveta imenovala Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kulturo. Enega člana nadzornega sveta še vedno izvoli svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

V trenutno veljavnem zakonu člane nadzornega sveta imenuje Državni zbor RS na predlog Vlade RS. Namen takega imenovanja je predvsem v tem, da se zagotovi čim večja neodvisnost in stabilnost organa STA. Na enak način je tako opredeljeno tudi imenovanje članov organov nekaterih drugih pomembnih institucij npr. Slovenskega državnega holdinga. Prenos pristojnosti imenovanja neposredno na Vlado RS bistveno zmanjšuje neodvisnost STA od vsakokratne vladajoče politike kot tudi transparentnost postopka imenovanja in demokratični nadzor nad upravljanjem STA.

Takšna sprememba v praksi pomeni popolno in neposredno kontrolo vsakokratne izvršne oblasti glede imenovanja štirih članov nadzornega sveta STA. Na ZNS opozarjamo, da takšna ureditev onemogoča vključenost drugim političnim strankam zastopanim v DZ ter zmanjšuje pritisk na preglednost postopkov imenovanja članov nadzornega sveta STA. Za STA kot organizacijo javnega pomena to pomeni večjo izpostavljenost imenovanih članov nadzornega sveta ter s tem povezanimi menjavami, kar vpliva na stabilnost njihovih mandatov in kontinuiteto organa ter lahko ogroža njihovo neodvisnost. Negotovost glede menjav in mandatov se zaradi pristojnosti nadzornega sveta za imenovanje direktorja STA, tako prenaša tudi na stabilnost vodenja te organizacije. Takšna sprememba predstavlja nazadovanje pri upravljanju STA glede postopka imenovanja članov nadzornega sveta STA.

Na ZNS smo mnenja, da je za večjo neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalne institucije, kar je tudi cilj tega zakona, primernejša sedaj veljavna ureditev, ki pristojnost imenovanja štirih nadzornikov daje DZ, na predlog Vlade RS.

STROKOVNA SESTAVA NADZORNEGA SVETA STA

V trenutni ureditvi je zahtevana strokovna sestava nadzornega sveta STA določena po sledečem ključu: enega člana se imenuje izmed strokovnjakov za medije, enega člana izmed ekonomsko-finančnih strokovnjakov, enega člana izmed pravnih strokovnjakov ter enega člana izmed strokovnjakov za informatiko. Taka strokovna sestava je seveda smiselna in potrebna za nadzor institucije kot je STA. Predlog novele odpravlja vse tovrstne zahteve glede strokovnih kompetenc in medsebojne strokovne komplementarnosti članov nadzornih svetov in omogoča imenovanje posameznikov, ki nimajo primernih strokovnih kompetenc s področja delovanja STA. Takšna sprememba predstavlja nazadovanje pri upravljanju STA na področju ustrezne strokovne sestave nadzornega sveta.

Na ZNS smo mnenja, da je za večjo neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalne institucije, kar je tudi cilj tega zakona, primernejša sedaj veljavna ureditev glede strokovne sestave nadzornega sveta.

ODPOKLIC ČLANOV NADZORNEGA SVETA

Odpoklic članov je po trenutni ureditvi možen le iz taksativno naštetih razlogov (če član to sam zahteva, če iz katerega koli razloga ne more opravljati svoje dolžnosti, če ni bil navzoč na sejah nadzornega sveta v obdobju šestih mesecev, če je v kandidaturi navedel neresnične podatke, če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če več ne izpolnjuje pogojev za člana nadzornega sveta, določenih v 12. členu zakona, če huje krši obveznosti). O odpoklicu, tako kot o imenovanju odloča DZ. Novela v tem delu določa odpoklic s strani Vlade RS in se glede razlogov za odpoklic sklicuje na ZGD-1, kar je nesmiselno. ZGD-1 namreč ne opredeljuje nobenih razlogov za odpoklic člana nadzornega sveta, niti postopkov, ki bili v konkretnem primeru uporabni. Takšna sprememba predstavlja nazadovanje pri upravljanju STA glede načina odpoklica članov nadzornega sveta STA.

Na ZNS smo mnenja, da je za večjo neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalne institucije, kar je tudi cilj tega zakona, primernejša sedaj veljavna ureditev, ko je odpoklic članov možen le iz taksativno naštetih razlogov.

VLOGA STA IN POMEN NJENEGA UPRAVLJANJA

STA skladno z zakonom deluje po načelih neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja. STA ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij. STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. STA mora samostojno opravljati dejavnost, zaradi katere je ustanovljena. Kot taka je eden od pomembnih delov zagotavljanja demokratičnega nadzora nad vsakokratno oblastjo.

Na ZNS smo mnenja, da bi kombinacija vseh predlaganih sprememb, imela za posledico dejstvo, da bi bilo upravljanje STA popolnoma nezdružljivo z njeno vlogo. Pripeljalo bi do neposrednega in nepreglednega nadzora izvršilne oblasti nad sestavo organov institucije. To bi  po našem mnenju onemogočalo izpolnjevanje namena institucije. Navajanje predlagatelja zakona, da je cilj zakona zagotoviti čim večjo neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalne institucije, pa je v popolnem  nasprotju s predlaganimi spremembami glede njenega upravljanja, saj daje možnost njene podreditve vsakokratni politični oblasti.