Sodišče potrdilo ugotovitve Komisije o kršitvi integritete Radovana Cerjaka

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja pravnomočne ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi z ravnanjem Radovana Cerjaka, nekdanjega člana nadzornega sveta (NS) Slovenske tiskovne agencije (STA). Radovan Cerjak je kršil integriteto s tem, ko je na seji NS STA marca 2021 – kljub obvestilu predsednika NS, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev označene kot poslovna skrivnost, in pred sprejemom kakršnegakoli sklepa NS – vzel mapo s pogodbo in aneksom ter zapustil sejo. Ugotovitve Komisije je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zavrnilo tožbo Radovana Cerjaka, s katero je ta izpodbijal ugotovitve Komisije o kršitvi integritete.

Častno razsodišče ZNS (v nadaljevanju ČR) je že aprila 2021, obravnavalo medijske zapise glede izvajanja nadzorniške funkcije člana ZNS g. Radovana Cerjaka v Slovenski tiskovni agenciji. Po Poslovniku o delu ČR je ČR dolžno obravnavati očitke o kršitvah članskih dolžnosti in primere, ki lahko kakorkoli škodujejo ugledu ZNS. Poslanstvo ZNS je med drugim namenjeno tudi spodbujanju visoke strokovnosti in moralne ter etične drže članov nadzornih svetov. K temu člane ZNS zavezuje Kodeks profesionalne etike ZNS. Če član ZNS po mnenju ČR s svojimi dejanji morda krši članske dolžnosti in škoduje ugledu ZNS, lahko izvede enega ali več razčiščevalnih pogovorov. G. Radovan Cerjak je zavrnil vabilo ČR na razčiščevalni pogovor in prekinili članstvo v ZNS. Ker ČR skladno s svojim poslovnikom lahko obravnava le primere članov ZNS je tako obravnava primera postala brezpredmetna. S tem je ČR opustilo nadaljnjo presojo spornega ravnanja in postopke v tem primeru ter primer zaključilo. Informacija o ustavljenem postopku je bila 23. 4. 2024 objavljena tudi na spletni strani ZNS.

Strokovni svet ZNS je septembra 2021 za člane nadzornih svetov izdal priporočilo, da v primeru, ko eden od članov nadzornega sveta nepooblaščeno in v nasprotju s svojimi dolžnostmi razkrije poslovno skrivnost družbe tretjim osebam ali/in javnosti ali nepooblaščeno odtuji dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost družbe, da ustrezno ukrepajo in zavarujejo družbo ter njene interese, strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki jih varuje pojem poslovne skrivnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije je postopek začela na podlagi prijave, prejete v letu 2022, ki se je nanašala na medijsko objavo v zvezi z menjavo nadzornika, ki naj bi razkril zaupni dokument. V okviru postopka je Komisija pridobila pojasnila in dokumentacijo STA in Združenja nadzornikov Slovenije, vpogledala v javno dostopne podatke ter opravila razgovor z obravnavano osebo.  
Komisija je skrbno preučila dokumentacijo, ki se je nanašala na 7. redno sejo NS STA 8. 3. 2021, pred katero je Radovan Cerjak zahteval, da se mu predloži kopija pogodbe med STA in časopisom Dnevnik. Ugotovila je, da je predsednik NS STA člane NS na seji ustno obvestil, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev (torej tudi pogodba z Dnevnikom) označene kot poslovna skrivnost; Radovan Cerjak pa je – pred odločanjem in sprejemom kakršnegakoli sklepa NS o pobudi za pridobitev omenjene pogodbe in načinu seznanitve/vpogleda – vzel mapo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost, ter zapustil sejo.
Takšno ravnanje ni v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od člana nadzornega organa zahteva skladno z 28. členom takrat veljavnega Poslovnika o delu NS STA (ta je določal, da NS sprejema svoje odločitve v obliki pisnih sklepov, ki veljajo z dnem sprejetja na seji). NS STA pred njegovim odhodom s seje namreč še ni sprejel nobenega sklepa o tem, na kakšen način se bodo listine pregledovale, zato ravnanje Radovana Cerjaka predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Od uradnih oseb, med katere spadajo tudi člani organov upravljanja (NS), se namreč pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Radovan Cerjak bi se tako moral vzdržati vsakršnih ravnanj v nasprotju s poslovnikom, ki ureja delovanje nadzornega sveta in določa pravno dopustne cilje, v skladu s katerimi morajo vsi člani NS delovati.
Pomen integritete poslovodnih oseb in članov organov upravljanja izpostavlja tudi Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). V skladu z njim osebe, za katere je Komisija s pravnomočnim aktom ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje ZIntPK, ne morejo zasedati mest v nadzornem svetu SDH in družb v upravljanju SDH ter v upravi SDH.

>>> VEČ