Priporočilo ZNS - Spremljanje neodvisnosti revizorjev

Priporočilo članom revizijskih komisij in nadzornih svetov glede
SPREMLJANJA NEODVISNOSTI REVIZORJEV

Strokovni svet ZNS v sodelovanju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem opozarja na doslednost nadzornih svetov in revizijskih komisij pri spremljanju neodvisnosti revizorja letnega poročila. Iz prakse smo zaznali, da nekateri nadzorni sveti in revizijske komisije v času trajanja pogodbe z revizorjem z določenimi posli revizorja z družbo, niso seznanjeni.

POMEN SPREMLJANJA NEODVISNOSTI REVIZORJA
Spremljanje neodvisnosti revizorja je izjemnega pomena za izvrševanje pristojnosti nadzornega sveta pri sprejemu letnega poročila za družbe zavezane revidiranju in je v zvezi z zagotavljanjem nepristranskosti revidiranja tudi širšega pomena za delovanje trga kapitala in finančnih institucij.
Naloga revizijskih komisij in nadzornih svetov je, da neodvisnost revizorja s preverjanjem in ustreznimi razkritji glede vseh poslov revizorja z družbo redno spremljajo in po potrebi tudi ukrepajo. Revizijska komisija pregleduje in spremlja neodvisnost revizorja letnega poročila družbe, zlasti glede zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev[1].
 
PRIPOROČILO ZNS
Vsem članom revizijskih komisij in nadzornih svetov priporočamo, da neodvisnost revizorja v času trajanja pogodbe ves čas spremljajo, enkrat letno pregledajo in obravnavajo vse posle oz. storitve, ki jih za družbo ali družbe v skupini povezanih družb izvaja revizor ali katerekoli podjetje iz revizijske mreže, ki ji revizor pripada[2]. Revizijska komisija mora od zunanjih revizorjev vsako leto zahtevati tudi pisne izjave o neodvisnosti.
Revizijskim komisijam priporočamo, da izoblikujejo svoje lastne usmeritve oziroma politiko glede opravljanja nerevizijskih storitev revizorjev[3], kar pomeni vnaprejšnjo opredelitev teh poslov v svoji politiki. S tem se bodo revizijske komisije izognile primerom, da z določenimi nerevizijskimi storitvami revizijske komisije sploh niso ali ne bi bile seznanjene. 

POLITIKA oz. USMERITVE GLEDE OPRAVLJANJA NEREVIZIJSKIH STORITEV
Revizijskim komisijam se priporoča, da naj sprejmejo usmeritve, ki naj določajo[4]:
-  tiste storitve, ki so prepovedane (Uredba[5], ZRev-2, Kodeks etike) - Vse družbe naj upoštevajo tudi Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb, ki ga je izdala Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR).
-  tiste, ki so lahko vnaprej dovoljene in za katere odobritev ni potrebna in se revizorja najame brez prijave revizijski komisiji,
-  tiste, ki so dovoljene po presoji in odobritvi revizijske komisije in je zanje odločitev potrebna za vsak primer posebej.
 
Politika ali usmeritev naj določa tudi postopek odobritve. Da lahko revizijska komisija vsebinsko presodi dovoljenost posamezne nerevizijske storitve, mora zunanji revizor revizijsko komisijo predhodno podrobno seznaniti z vsebino takšne storitve, ceno, ki bi jo revizor zaračunal in njegovo lastno presojo, da je storitev dovoljena z vidika vseh zakonodajnih zahtev.
Usmeritve revizijske komisije in odločitev glede vnaprejšnjega odobravanja naj bo odvisna od izkušenosti in znanj revizijske družbe, poznavanja mreže in tendence oziroma želje opravljanja nerevizijskih storitev, morebitnih groženj za zmanjšanje neodvisnosti in presoje ostalih vidikov.
 
PRESOJA PRIMERNEGA OBSEGA DRUGIH STORITEV REVIZORJA
Presoja primernega obsega drugih storitev revizorja in njegove revizijske mreže, ki niso revidiranje računovodskih izkazov, za zagotavljanje neodvisnosti revizorja, se izvaja skladno z določbami revizijske uredbe. Omenjena revizijska uredba v drugem odstavku 4. člena  določa: Kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja tri zaporedna poslovna leta ali več opravlja nerevizijske storitve, ki niso navedene v členu 5 (1) te uredbe, je skupno plačilo za te storitve omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih, in če je ustrezno, njegovega nadrejenega podjetja, odvisnih podjetij in konsolidiranih računovodskih izkazov te skupine odvisnih podjetij. Člen 5 (1) se nanaša na prepovedane nerevizijske storitve za subjekte javnega interesa.
Pomembno je, da temu sledijo tudi družbe, ki niso subjekti javnega interesa in da revizor, ki revidira letne računovodske izkaze ali njegova revizijska mreža, za družbo ne opravlja drugih poslov, ki bi presegali ta prag. Samo tako bomo kot člani revizijskih komisij in nadzornih svetov opravili dolžno skrbnost glede pristojnosti, ki nam jih v zvezi s pregledovanjem in spremljanjem neodvisnosti revizorja ter sprejemom letnega poročila družbe, nalaga zakon.

RAZKRITJA PLAČIL REVIZORJU
Vse velike družbe pa so v skladu z 2. točko 4. odstavka 69. člena ZGD-1 v prilogi k izkazom dolžne razkriti tudi znesek porabljen za revizorja za revidiranje letnega poročila in ločeno znesek izplačan temu revizorju za druge storitve dajanja zagotovil, storitve davčnega svetovanja in za druge nerevizijske storitve. Zato članom revizijskih komisij in nadzornih svetov priporočamo, da preverijo ustreznost teh razkritij v letnem poročilu družbe.