Preoblikovati moramo miselnost odpora do podnebnega ukrepanja na ravni vodstev in nadzornikov

Z namenom krepitve zavezanosti k ukrepanju na področju podnebnih sprememb na ravni vodstev in nadzornikov podjetij v Sloveniji je bila pred letom dni pod okriljem Britansko-slovenske gospodarske zbornice, Združenja nadzornikov Slovenije in družbe Deloitte ustanovljena podnebna pobuda Chapter Zero Slovenia.

Cilj Chapter Zero Slovenia je razviti kompetence nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov družb v Sloveniji, da se začnejo soočati s podnebnimi spremembami in se opremijo z veščinami ter znanjem o tem, kako podnebne spremembe uvrstiti med prednostne naloge poslovanja družbe.

Ob obeležitvi 1. obletnice (28. maj) so štirje strokovnjaki s finančnega, kadrovskega, pravnega in marketinškega področja na dveh primerih slovenskega gospodarstva iskali odgovore na izzive in negotovosti, s katerimi se soočata v času spremenjene podnebne realnosti.

Dogodka se je v vlogi častne pokroviteljice pobude udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Na dejstvo, da živimo v novi realnosti podnebnih sprememb in njihovih posledic, je v uvodnem nagovoru opozorila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in častna pokroviteljica Chapter Zero Slovenia: »O podnebnih spremembah več ne razmišljamo kot o oddaljeni prihodnosti, temveč v resnici z njimi živimo tukaj in zdaj. Lanskoletne ujme so močno prizadele tudi gospodarska podjetja na prizadetih območjih. Naš skupni interes je, da naredimo več tako glede blaženja podnebnih sprememb kot tudi prilagajanja nanje.« Zaključila je z besedami: »Svet je odgovornost voditeljev. Ravno tisti, ki najbolj onesnažujejo okolje, pa se tega premalo zavedajo.«  

Vendar pa je odpor do ukrepanja glede podnebnih sprememb na ravni vodstev in nadzornikov podjetij še vedno prisotno, je ob tem opomnila mag. Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije in članica upravnega odbora Chapter Zero Slovenia: »Potrebno je preoblikovati miselnost iz trenutnega pretežnega razmišljanja, da so podnebne spremembe strošek, ki ga moramo plačati, da izginejo, v novo miselnost, v kateri se osredotočamo na zmanjšanje njihovih vplivov. S tem bomo ohranili konkurenčnost, zgradili podnebno odpornost in ustvarili boljšo družbo.«

Iz govora mag. Irene Prijović, izvršne direktorice Združenja nadzornikov Slovenije in članice upravnega odbora Chapter Zero Slovenia:

»Danes bom spregovorila o odporu do ukrepanja glede podnebnih sprememb na ravni vodstev in nadzornikov podjetij. Ko smo s kolegi razpravljali kako vsebinsko zasnovati enega od jesenskih srečanj na tematiko podnebnega upravljanja, je na plan udarilo, da je pravi ‘zeitgeist’ ali duh časa pravzaprav odpor do tega družbenega korektiva, da podjetja nosijo stroške zelenega prehoda in bremena podnebnih sprememb. Eni smo v mehurčku, povedano v koronski retoriki, v katerem razmišljamo o prizadevanjih in nujnem ukrepanju, pa vendar obstaja tudi tisti drugi mehurček, ki usmerja svojo energijo v odpor do ukrepanja, ga razume kot prisilo in strošek, ki ni njihov.

To me je spodbudilo k razmišljanju, da se s temo podnebnega upravljanja dogaja nekaj podobnega kot s prizadevanji za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v organih odločanja. Prisila skozi regulativo naleti na včasih začetni, občasni ali stalni odpor in po mojem mnenju jo lahko posamezniki doživljajo kot napad na osebne etične vrednote. Zagotovo gre za občutljivo področje, kar se kaže v različnih vedenjskih odzivih. Pogosto sem slišala odzive moških kolegov, da zakaj je področje spolne zastopanosti potrebno regulirati, saj sami zase menijo, da imajo spoštljiv odnos do žensk in v svojem okolju ne zaznavajo škodljivih praks, seveda z brezbrižnostjo do lastnih slepih peg. Enako sem zdaj podoživela odziv odpora do podnebnega upravljanja.

Sem ekonomistka, zato sem glede ukrepanja v zvezi s podnebnimi spremembami, pomislila na bilance podjetij, kjer so skozi njihovo poslovanje, ki je škodljivo vplivalo na okolje, povzročilo onesnaženje in zmanjševalo biotsko raznolikost, povzročalo poklicne bolezni ter tudi drugače slabo vplivalo na širšo družbo, niso bili računovodsko pripoznani stroški teh vplivov, ki so se socializirali skozi zdravstvene, socialne in druge blagajne, medtem ko so dobički prinašali dividende delničarjem. Enkrat pač pride poračun, samo da je v obliki regulative, ki nas sili v pripoznanje stroškov okolja in družbenih vplivov, naše bilance pa niso več tako sijajne in to je boleče. Spremembe pomenijo odrekanje pridobljenim koristim tako v podjetjih kot zasebno. Izumiti moramo nove načine bivanja, sobivanja kot tudi dela in poslovanja. Vizija je morda še bleda in temelji predvsem na tem česa več ne smemo početi in manj na tem kar je mogoče delati drugače, pa vendar je to prvi korak na naši poti. V zvezi s tem me vznemirja tudi beseda pravičnost, ki jo skozi družbene spremembe moramo doseči, da se to ne bo zgodilo z revolucijo, družbenimi nemiri, prisilnimi migracijami ali vojno, namesto z evolucijo. Evolucija je zahteven proces, zahteva ozaveščenega posameznika, družbo in njene voditelje.

Z vami bi želela deliti še izkušnjo z izobraževanja lani decembra, ko sem se udeležila treninga s področja podnebnega upravljanja v Bruslju, ki sta ga organizirala sestrski Chapter Zero Brussels in ecoDa. Namenjen je bil ravno upravam in nadzornikom in prvo predavanje, ki nam je pripravilo naše možgane na kasnejše učenje, je bilo predavanje nevroznanstvenika. Razložil nam je, da je tema klimatskih sprememb zato tako posebna, ker je kot pravijo ‘overwhelming’ – tako vseobsegajoča in deluje izven našega dometa. Vprašal se je ali grožnje vzpodbudijo aktivno delovanje. Pravi, da psihološko samo, če so te grožnje personalizirane in če imamo rešitve, ki so konkretne, izvedljive in smiselne. Sicer pa je naš psihološki odziv bodisi nemoč (kaj sploh lahko sam naredim), se izklopimo (to je preveč, ni moj problem) ali gremo v zavrnitev in zanikanje (to ni res). Zato grožnje s klimatskimi spremembami ne delujejo kot strategija, ker strah ne deluje v smeri ustreznega aktiviranja. Potrebno je preoblikovati miselnost iz trenutnega pretežnega razmišljanja o klimatskih spremembah kot strošku, ki ga moramo plačati, da bodo izginile, v novo ‘can do’ (zmoremo) miselnost s prizadevanji za zmanjšanje teh vplivov, da bomo ohranili konkurenčnost in zgradili podnebno odpornost ter ustvarili boljšo družbo.

Mogoče smo danes tu samo tisti iz mehurčka prizadevanj in ne odpora do ukrepanja glede podnebnih sprememb, zato vas pozivam da v svojem okolju z zavedanjem glede obstoja tistega drugega mehurčka, ki se še ukvarja z odporom, sledite poti in nanjo z razumevanjem vedenjskega odziva povabite tudi njih. Pomembno je, da ta pot ne postane dodatna polarizacija družbe, ampak pot resničnih sprememb.«

Več utrinkov najdete na strani Chapter Zero Slovenia.

Zakaj Chapter Zero Slovenia?