Poziv ZNS in Komisije k nujni ločitvi politike od upravljanja državnih družb

Ob prihajajočih volitvah je nujno opozoriti na pomen dobrega upravljanja družb v državni lasti ter se zavezati k dosledni ločitvi politike od upravljanja teh družb. Zato sta Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) na kandidate na prihajajočih volitvah in splošno javnost naslovila Poziv k uveljavitvi družbenega konsenza na področju upravljanja državnih družb.
Po oceni ZNS in Komisije je kultura upravljanja državnih družb, ki kljub ustreznemu zakonskemu okviru nikoli ni bila na želeni ravni, v zadnjem času še nazadovala. Trenutno stanje vodi v razvrednotenje spoštovanja zakonov in dobre prakse na tem področju ter krnitev osebne integritete vseh posameznikov, ki pri tem sodelujejo, kar se odraža v nezaupanju ljudi v delovanje sistema.

»Uspešno in dobro upravljanje družb v državni lasti je izjemno pomembno tako za dobrobit celotne države kot korist vseh državljanov,« je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Komisije dr. Robert Šumi. »Zato v skupnem pozivu predlagamo, da se vse politične stranke, ki bodo sodelovale na prihodnjih volitvah, zavežejo k nujni ločitvi politike od upravljanja družb v državni lasti,« je izpostavil. Prav tako naj se zavežejo k prepoznavanju in ustreznemu sankcioniranju kakršnihkoli odstopanj od uveljavljenih standardov upravljanja ter k temu, da se bodo standardi strokovnosti, transparentnosti in visoke stopnje integritete končno začeli uresničevati v praksi. »Tudi na področju korporativnega upravljanja mora integriteta postati standard, saj nenazadnje predstavlja tudi kriterij za zasedbo mest v organih upravljanja in nadzora. Vse to je namreč predpogoj za zaupanje ljudi v delovanje sistema,« je poudaril predsednik Komisije.

Predsednik ZNS Gorazd Podbevšek je poudaril, da morajo najprej nosilci oblasti začeti spoštovati lastne zakone: »Če se oblast ne drži pravil in če kršitve pravil s strani oblastnikov niso sankcionirane, pravna država ne deluje. Ali je oblast demokratična ali avtoritarna, se definira ravno na tej točki. Pravna država se ne oblikuje samo preko dela sodišč, temveč vseh nosilcev državne oblasti. Upravljanje družb v državni lasti se vedno znova zlorablja za pridobivanje moči in obogatitev oseb povezanih z vsakokratno oblastjo. To se mora nehati.«

Področja, na katerih je treba spremeniti dosedanje slabe prakse in se tako postaviti ob bok razvitim demokratičnim družbam, kjer razumejo ceno takšnega ravnanja v škodo vseh, sta ZNS in Komisija strnila v šest točk: spoštovanje zakonske ureditve; premišljene spremembe sistema upravljanja; konec političnih kvot; dosledno izvajanje pravil upravljalca premoženja (SDH) ter prijavljanje nedovoljenih političnih pritiskov in vplivov; sankcioniranje in prevzemanje odgovornosti v primeru kršitev in nepravilnosti; uveljavljanje pravne odgovornosti nosilcev politične oblasti. Za vsako od navedenih področij je v skupnem pozivu obeh organizacij podrobneje utemeljeno, kakšno bi moralo biti ravnanje odgovornih – tako nosilcev oblasti kot članov organov vodenja in nadzora v državnih družbah –, da bi dosegli želeno raven upravljanja državnega premoženja v korist vseh državljanov.

»Kaj je treba storiti, je jasno. Ne rabimo večjih posegov v sistem upravljanja državnih družb. Ti namreč vsakič povzročijo obdobja negotovosti in stresa za družbe, ki takrat poslujejo slabše. To obdobje pa se uporabi za množične menjave nosilcev funkcij v njih. Pri tem se eni politično odvisni kadri zamenjajo z drugimi. Nova ureditev pa se spet ne spoštuje niti s strani oblasti, ki jo je postavila,« je dejal predsednik ZNS. In dodal, da je vse, kar potrebujemo, da se obstoječi sistem upravljanja začne udejanjati: »Del tega je, da se vsi člani organov SDH in posameznih družb vedemo tako, kot je predpisano. Svojo funkcijo moramo opravljati skrbno, kar pomeni, da vedno delujemo tako, kot iskreno verjamemo, da je v interesu družb. Drugi del pa je sankcioniranje poskusov kršitev, do katerih bo vedno prihajalo. Ljudje, ki kršijo svoje obveznosti ali presegajo svoje pristojnosti, morajo za to odgovarjati. Ne le politično, temveč tudi pravno.«