Predstavniki različnih deležnikov (Združenje nadzornikov Slovenije, Slovensko združenje za tveganja in zavarovanja - SI.RISK in Slovenski državni holding, d.d.) smo na FURS naslovili Odziv na novo pojasnilo FURS glede davčne obravnave polic za zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora v dokumentu Bonitete, poglavje 3.5. Zavarovalne premije (maj 2023), potem, ko se predmetno pojasnilo iz septembra 2022 z začetkom oktobra 2022 začasno več ni uporabljalo.
Zadevni deležniki smo zainteresirani za normalizacijo tega pomembnega instituta korporacijskega upravljanja pri nas. Takšna zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora primarno ščitijo interes družbe, ne posameznikov. Če podjetje takšno polico ima, se lahko zasleduje interes poplačila škode družbi. Zavarovalnica družbi kot oškodovanki izplača zavarovalnino v višini zavarovalne vsote, ta zavarovalnina pa po svoji višini običajno presega premoženje toženih članov organov. Če družba ne bi sklenila tega zavarovanja, bi škoda, ki jo je utrpela družba, v takšnih primerih ostala nepoplačana.
To pomeni, da bi v primeru odškodninskih tožb zoper člane organov vodenja in nadzora v primeru uspešne tožbe, lahko bila družbi v celoti povrnjena nastala škoda le v primeru, če bi obstajalo tovrstno zavarovanje. Organom vodenja in nadzora bi bila v postopku dokazovanja ustrezne skrbnosti nudena ustrezna pravna zaščita v skladu z 2. odstavkom 263. člena ZGD-1. Pri teh zavarovanjih nikakor ne gre za spodbujanje hazarda teh oseb za opustitve dolžnih ravnanj ali razbremenitev članov organov vodenja ali nadzora njihove odgovornosti. Sklenitelj takšnega zavarovanja in upravičenec je družba. Zaradi velike davčne negotovosti organov vodenja in nadzora, ki dajejo soglasja za sklenitev polic zavarovanja odgovornosti, se veliko družb ne odloči za sklenitev oz. podaljšanje tovrstnega zavarovanja, zato ostaja premoženjski interes teh družb nezavarovan. S tem niso zaščiteni interesi lastnikov družb, pri družbah, v katerih je lastniško udeležena država, pa tako tudi ne interes države.
Ugotavljamo, da FURS pri novem pojasnilu (maj 2023) sploh ni upošteval Stališča glede davčne obravnave premije za zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, ki ga je pripravilo in objavilo Slovensko zavarovalno združenje in iz katerega izhajajo številni argumenti, zakaj davčna obravnava teh zavarovanj ni ustrezna.
Mnenja smo, da gre v primeru takšne obdavčitve članov organov vodenja in nadzora kot je zapisano v novem pojasnilu FURS za diskriminacijo določene poklicne skupine in da je že sama zakonska ureditev diskriminatorna. Takšna davčna ureditev tovrstnih zavarovanj je bila tudi že sodno preizkušena – tako je na primer Poljsko vrhovno sodišče (sodba II FSK 2186/18 z dne 9. 12. 2020) ugotovilo, da plačila zavarovalne premije po polici za zavarovanje odgovornosti, niso prejemki oz. dohodki teh oseb, če premija ni osebna in zajema splošno opredeljeno skupino zavarovanih oseb, zato se ne more všteti v davčno osnovo in posledično obdavčiti. Gre za pomemben sodni preizkus v eni izmed članic EU.
Tudi po našem prepričanju plačane premije za D&O zavarovanje niso predmet obdavčitve po obstoječem ZDoh-2 iz razlogov, ker iz bistvenih vsebin D&O zavarovanja niso dohodek po ZDoh-2. V nadaljevanju izpostavljamo ključne davčno-pravne razloge za zavrnitev zaključka davčnega organa, da je plačana D&O premija boniteta za fizično osebo. Da bi plačano zavarovalno premijo po D&O zavarovanju lahko zakonsko-skladno analizirali glede obdavčitve po ZDoh-2, je namreč treba najprej odgovoriti, ali plačana premija sploh izpolnjuje pojem »obdavčljiv dohodek« po ZDoh-2.
Povezane vsebine:
Nazaj
Sorodne novice
Vabilo k vložitvi kandidature za člana nadzornega sveta družbe Petrol
Preberi večRezultati ankete o izzivih upravljanja skupin podjetij v Sloveniji
Preberi večPOSNETEK WEBINARJA: Nove evropske smernice glede nadzora tveganja kibe
Članom ZNS je v spletni videoteki na voljo posnetek webinarja,
Preberi več