Konferenca korporacijskega upravljanja 2022

Na Konferenci korporacijskega upravljanja 2022 minuli petek (11. 11. 2022) smo s strokovnjaki in različnimi deležniki korporacijskega upravljanja odgovarjali na aktualna vprašanja prihodnosti, ki smo jih zaokrožili v dve temi. S prvo temo smo v ospredje postavili trajnost in upravljanje klimatskih tveganj, ki so med najpomembnejšimi poslovnimi in finančnimi tveganji današnjega časa.
Z drugo temo pa smo naslovili izzive preseganje paradoksa vodstvene usposobljenosti in še vedno precej tradicionalnega pristopa k prepoznavanju strateških kompetenc sodobnih voditeljev.

Uvodoma je udeležence konference poleg predsednika ZNS, Gorazda Podbevška, pozdravil tudi mag. Dejan Židan, državni sekretar na MGRT in predsednik Sveta za korporativno upravljanje Vlade RS.

Mojca Markizeti, direktorica za ESG in klimatska tveganja pri Deloitte Slovenija je predstavila kaj moramo vedeti o klimatskih spremembah in zelenem prehodu za odgovorno upravljanje družb. Pozdravila je pravkar sprejeto direktivo o trajnostnem poročanju, ki bo vsa večja podjetja v Evropski uniji zavezala k razkrivanju podatkov o vplivu njihove dejavnosti na ljudi in okolje  ter s tem povezanimi tveganji. Pojasnila je, da letno porabimo za dva planeta in pol virov, izgube zaradi neaktivnosti pa po nekaterih ocenah v svetovnem gospodarstvu znašajo kar 178 bilijonov dolarjev. V petih letih bodo vse strategije družb postale trajnostne, je še dodala. V nadaljevanju je sledil njen pogovor s predsednico Climate Governance Initative iz Velike Britanije, Karino A. Litvack. Predstavila je iniciativo Svetovnega ekonomskega foruma in smernice za učinkovito podnebno upravljanje Principles for Effective Climate Governance for boards of Directors.

Barbara Uranjek, generalna izvršna direktorica, Britansko-Slovenska gospodarska zbornica in mag. Irena Prijović, izvršna direktorica, Združenje nadzornikov Slovenije sta povedali, da bo članom nadzornih svetov in uprav v letu 2023 na voljo Chapter Zero Slovenija. Na tej platformi, ki jo poleg omenjenih institucij ustanavlja tudi Deloitte Slovenija, bodo ti lahko pridobili ustrezno znanje in kompetence za odgovorno upravljanje družb, ki upošteva tudi klimatsko upravljanje.

V nadaljevanju je na omizju mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change in so-predsedujoča ECESP s sogovorniki govorila o izzivih zelenega prehoda za podjetja in kako jih preseči. O pričakovani vloga nadzornih svetov si se pogovarjali mag. Alenka Recelj Mercina, koordinatorka trajnostnega razvoja pri Novi Ljubljanski banki, Tomaž Orešič, član nadzornega sveta Elektro Maribor in prokurist v Resalti in Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije.

Mag. Alenka Recelj Mercina: "Bančniki si od nadzornih svetov želimo aktivne podpore pri implementaciji ESG dejavnikov. Nadzorni sveti so poslovodstvu lahko v veliko pomoč in le s pristnim sodelovanjem različnih deležnikov nam bo zeleni prehod uspel."
Tomaž Orešič: "Za slovenska podjetja trajnost in dekarbonizacija nista strošek oz. zavora konkurenčnosti, temveč sta zmeraj bolj osnovni pogoj za konkurenčnost."
Gorazd Podbevšek: "Trajnostno poslovanje je v sodobnih gospodarskih družbah nujen predpogoj za njihovo dolgoročno poslovno uspešnost. "
Mag. Ladeja Godina Košir: "Če so nadzorniki trajnostne vsebine še pred nedavnim obravnavali kot "obrobne", z uvajanjem ESG in novimi regulatornimi zahtevami postajajo ključne za upravljanje tveganj in ohranjanje mednarodne konkurenčnosti."

Za drugo temo letošnje konference smo izbrali voditeljske kompetence prihodnosti z namenom ozaveščanja članov nadzornih svetov in kandidatov za člane uprave glede prepoznavanja primernosti in ustreznosti voditeljskih kompetenc pri kadrovanju uprav.
Vodenje ima pozitiven in močan učinek na uspešnost – neposreden in posreden (slednji je pomembnejši). Kakšne voditeljske kompetence sploh potrebujemo in kako jih prepoznati ter s kakšnimi izzivi se srečujejo organizacije danes pa je uvodoma predstavil prof. dr. Miha Škerlavaj iz Ekonomske fakulteta, Univerze v Ljubljani in BI Norwegian Business School. Nedavne obsežne mednarodne raziskave kažejo, da lahko ključne strateške voditeljske kompetence razvrstimo v šest širših kategorij in rezultati članske ankete ZNS nam rišejo precej tradicionalno sliko, saj je na prvem mestu ravnanje s finančnimi in materialnimi viri, sledi pa mu skrb za ljudi in nadziranje poslovne uspešnosti.
Izpostavil je še t.i. paradoks vodstvene usposobljenosti, ki je pogosto »napačno sklepanje, da odlične strokovne in administrativne kompetence oziroma pretekle dosežke na ravni zaposlenega avtomatsko pomenijo usposobljenost za vodenje. Večina vrhunskih ekspertov si niti ne želi biti vodja, niti ni usposobljena za to; sprejmejo pa izziv, tudi zaradi tega, ker je to edina možnost napredovanja ali ker bi radi pomagali.« Kako ga preseči? »Zavedati se moramo, da je vodenje profesija: prepoznavati in spodbujati je potrebni stile vodenja novega žanra, kot je  npr. postherojsko vodenje, ki je značilno uslužnostno in ga zaznamuje obvladovanje ega in porazdeljeno vodenje.« je povedal za zaključek.

V nadaljevanju so o voditeljskih kompetencah prihodnosti in o pomenu, prepoznavanju ter preseganju paradoksa vodstvene usposobljenosti razpravljali Franjo Bobinac, podpredsednik Hisense International Co., Ltd, Melanie Sier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v Boston Consulting Group in prof. dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani in BI Norwegian Business School. Pogovor z njimi je vodila novinarka Petra Kovič.

Franjo Bobinac je med drugim delil izkušnje s področja vodenja, ki veljajo za Kitajsko: »So hitri, osredotočeni, vse izmerijo tudi mehke zadeve, imajo odličen sistem nagrajevanja in notranje delničarstvo. So ponosni na svoje uspešneže in bogataše."
prof. dr. Miha Škerlavaj je komentiral svoje izkušnje z Norveške: "Uspešen posameznik se prevaja v uspešnost tudi za druge. Imajo moderne pristope pri delu z ljudmi. Zaposlene zanima poslanstvo in ne delajo 'šihta'."
Melanie Sier Larsen je opisala dolg in obsežen postopek kadrovanja zaposlenih v BCG in dodala, da se soočajo s tem kako pritegniti strokovnjake za delo v Sloveniji, če imajo davčno ugodnejše plačilo drugod v skupini BCG. Glede na predstavljene izkušnje kolegov iz tujine je dodala: "Če kdo izstopa ali je zelo uspešen, to v naši družbi ni zaželeno."

Hvala pokroviteljem!

Gradivo