Javni poziv Upravnega odbora ZNS: Nujnost uskladitve prejemkov članov nadzornih svetov v državnih družbah

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) že vrsto let opozarja na nujnost primernega vrednotenja dela članov nadzornih svetov. V času, ko se naloge, pristojnosti in s tem odgovornosti članov nadzornega sveta nenehno večajo in postajajo vse bolj kompleksne, njihovi prejemki tega ne odražajo. 

Največji razkorak zaznavamo prav v državnih družbah, kjer prejemki članov nadzornih svetov v številnih primerih ostajajo nespremenjeni že 15 let.

Slovenski državni holding (SDH) kot upravljalec državnega premoženja je v svojih Priporočilih in pričakovanjih (2023) sam poudaril, da prejemki niso bili usklajeni že od leta 2011, in predlagal njihovo povišanje za 30 %, oziroma 40 % za večje družbe z dobrim finančnim stanjem. Kljub temu do dejanske uskladitve v praksi ne prihaja – predlogi za uskladitev na skupščinah državnih družb so bili praviloma zavrnjeni.

ZNS je že lani dvakrat javno pozvalo k ukrepanju:

• 11. 03. 2024 – Priporočilo ZNS nadzornim svetom, da na skupščine vključijo predlog za inflacijsko uskladitev prejemkov;
• 12. 06. 2024 – Ponoven poziv ZNS za uskladitev prejemkov nadzornih svetov.

Podcenjevanje nadzorne funkcije z neprimerno nizkimi prejemki, ki ga posredno priznava tudi SDH, ima resne posledice za korporacijsko upravljanje državnih družb:

• funkcija člana nadzornega sveta se je z dolgoletno stagnacijo prejemkov razvrednotila, odgovornosti in obremenitve pa se vztrajno povečujejo;
• zahteve do nadzornikov so danes občutno večje – obseg področij, ki jih morajo spremljati, se je bistveno razširil, prav tako pa se povečujejo tudi pričakovanja SDH;
• povečal se je časovni angažma za kakovostno izvajanje funkcije in delo v komisijah nadzornega sveta;
• zahteva stalno strokovno usposabljanje in vse večjo odgovornost;
• med člani nadzornih svetov zaznavamo naraščajočo frustracijo, ki jo povzroča dolgotrajna stagnacija prejemkov kljub povečevanju obsega dela in odgovornosti – še posebej ob dejstvu, da se plačila zaposlenim in upravam v državnih družbah redno usklajujejo. Vedenjsko lahko takšno razvrednotenje funkcije vodi v pasivnost, selektivno prisotnost, nižjo motivacijo ali odhod strokovno usposobljenih članov – kar neposredno slabša kakovost nadzora.

Nadzor nad poslovanjem državnih družb ni zgolj formalnost, temveč ključni element odgovornega in učinkovitega upravljanja državnega premoženja. SDH ima pri tem dvojno vlogo: kot upravljavec in kot nosilec standardov korporativnega upravljanja.

Zato Upravni odbor ZNS ponovno:

• poziva upravo SDH, da na letošnjih skupščinah državnih družb podpre in omogoči uskladitev prejemkov članov nadzornih svetov, skladno z lastnimi priporočili (člena 10.2 in 10.3 Priporočil in pričakovanj SDH),
• poziva nadzorni svet SDH, da upravo SDH pozove k spoštovanju lastnih avtonomnih pravnih virov, ki jih nadzoruje in potrjuje tudi sam nadzorni svet SDH,
• poziva nadzorne svete državnih družb, da na dnevne rede skupščin vključijo predloge za inflacijsko uskladitev prejemkov od zadnjega skupščinskega sklepa oziroma sledijo priporočilom SDH iz leta 2023.

Dolgoročna stabilnost in uspešnost državnih podjetij je mogoča le, če zagotovimo tudi ustrezno vrednotenje tistih, ki so odgovorni za njihov nadzor.