Stališče ZNS glede izpolnjevanja pogoja zahtevanih vodstvenih izkušenj pri kadrovanju uprav

Strokovni svet ZNS je v zadnjih dveh letih večkrat zaznal medijsko in strokovno polemiko okrog izpolnjevanja pogoja zahtevanih vodstvenih izkušenj pri imenovanjih članov uprav gospodarskih družb. Gre za eno od najpomembnejših meril za zasedanje najvišjih funkcij v upravljanju teh družb in katerega namen je, da se glede na zahtevnost vodenja družbe posebej opredeli zahtevano minimalno število let vodstvenih izkušenj za opravljanje te funkcije kot tudi primerljivost z velikostjo družb ali sistemov, ki jih je tak kandidat vodil. To se opredeli bodisi s statutom družbe, o čemer odločajo delničarji ali v javnem razpisu in kompetenčnem profilu za kandidate za člana uprave, o čemer odloča nadzorni svet družbe, običajno na predlog kadrovske komisije nadzornega sveta, če je le-ta oblikovana. V nekaterih družbah, kjer je to opredeljeno z zakonom o ustanovitvi teh družb, pa je to določil že zakonodajalec.

Zahtevani pogoj zadostnega števila let vodstvenih izkušenj, ne glede na njegovo pravno podlago, predstavlja ustrezno varovalo in zagotovilo za delničarje ali družbenike kot tudi deležnike teh družb, da bodo samo kandidati, ki izpolnjujejo ta pogoj, lahko prevzeli vodenje teh družb. S tem je določeno minimalno število let vodstvenih izkušenj v primerljivih družbah, ki jih nadzorni svet poleg ostalih kompetenc zahteva in presoja pri svojem odločanju o najprimernejšem kandidatu.

Nedavna sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani¹ (IPd 79/202, 8. 7. 2022) v primeru RTVS, ki je sicer zavod, v kateri se je to sodišče izreklo glede izpolnjevanja pogoja vodstvenih izkušenj sedanjega direktorja RTVS, je nedvomno pritegnila pozornost Strokovnega sveta ZNS.

Sodišče je namreč v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je 'sedanji direktor RTVS vodstvene izkušnje izkazoval s tem, da je bil direktor svojih podjetij Grah in partnerji ter Londinium, da je bil en mandat član nadzornega sveta družbe tveganega kapitala Meta Ingenium ter da je bil dva mandata član nadzornega sveta RTVS'. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je tako razsodilo, da je dovolj, "da ima izkušnje za vodenje, ne pa nujno vodstvene oz. izkušnje pri vodenju". Sodišče je zapisalo še, da če bi sledili tožnikovi argumentaciji, bi se lahko na razpis prijavilo zelo malo kandidatov, ob upoštevanju, da bi hkrati morali poznati dejavnost RTVS. "To bi imelo za posledico, da bi lahko le eni in isti kandidati zasedali to delovno mesto," so zapisali v obrazložitvi sodbe. Po mnenju sodišča torej RTVS ni kršila za izvedbo razpisa določenega postopka, izbrani kandidat pa je izpolnjeval razpisne pogoje.

Čeprav gre za presojo konkretnega primera in konkretnih okoliščin, pa je takšna presoja z vidika stroke zelo problematična, saj je sodišče z besedami 'ima izkušnje za vodenje' presodilo, da ima nekdo potencial za vodenje, čeprav še nima zahtevanih vodstvenih izkušenj, sicer predstavljeno z besedami 'ne pa nujno vodstvene oz. izkušnje pri vodenju', kar je strokovno nevaren precedens. V tem stališču se v nadaljevanju opredeljujemo do samega pojma vodenja in vodstvenih izkušenj ne glede na obliko organizacije v pravnem smislu in področno zakonodajo, ki lahko to podrobneje ureja.

Prof. dr. Miha Škerlavaj iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je opozoril, da sicer obstaja veliko opredelitev vodenja. Prav vedno pa gre za to, da “vodimo skupino ljudi ali organizacijo”. Pri čemer je organizacija spet “koordinirana skupina vsaj dveh ali več ljudi s skupnim ciljem”. Iz tega je sklepati, da se v to nikakor ne všteva vodenje sestanka ali vodenje samega sebe, kadar podjetje nima drugih zaposlenih. V tem primeru predvsem priporoča primerljivost teh kompetenc z direktorji v drugih javnih RTV servisih v razvitem svetu.

Prav tako nadzorniške izkušnje skladno z 5. odstavkom 281. člena ZGD-1 ne predstavljajo vodstvenih izkušenj, saj ta določba zakona izrecno pravi, da se vodenje poslov ne sme prenesti na nadzorni svet. Nadzorni svet je organ nadzora in delo v njem prinaša nadzorniške in ne vodstvene izkušnje. Ker pa se s tem izkazujejo izkušnje na najvišjih upravljalskih funkcijah v družbi, ki pomembno doprinesejo k razumevanju vloge in nalog ter sodelovanja z upravami, lahko nadzorstvene izkušnje potencialnega kandidata za člana uprave člani nadzornega sveta obravnavajo kot prednost oz. dodano vrednost, ki v kombinaciji z vodstvenimi izkušnjami predstavljajo zahtevane standarde za prevzemanje vodstvenih funkcij. To pa nikakor ne pomeni, da bi nadzorniške izkušnje lahko nadomeščale zahtevane vodstvene izkušnje.

Strokovni svet ZNS člane nadzornih svetov in kadrovskih komisij opozarja na pomen vsebinske presoje pogoja zadostnih vodstvenih izkušenj in če je tako zahtevano v primerljivih družbah ali sistemih, glede na v življenjepisu kandidata izkazane delovne izkušnje. Temu še dodaja pomen preverjanja uspešnosti kandidata na preteklih funkcijah, saj se zasedanje teh funkcij avtomatično ne prevaja v primernost za zasedanje nove vodstvene funkcije.

Priporoča še, da nadzorni sveti in komisije pri presoji zadostnega števila let vodstvenih izkušenj za člana uprave, opravljanja funkcij članstva v nadzornih svetih ne vštevajo med vodstvene izkušnje.

¹Vir: STA, SIOL - Kadunc izgubil tožbo proti RTVS, 15.7.2022