Stališče ZNS glede implementacije 294.a člena (politika prejemkov) v noveli ZGD-1

Strokovni svet ZNS se je strokovno uskladil z različnimi deležniki in akademsko stroko glede implementacije 294.a člena (politika prejemkov) v noveli ZGD-1, ki je stopila v veljavo z dne 24.2.2021. Ta člen za družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, določa, da oblikujejo politike prejemkov organov vodenja ali nadzora, ki se predložijo v glasovanje skupščini za odobritev.

Novela ZGD-1 je z dnem veljavnosti zakona razveljavila 6. in 7. odstavek do takrat veljavnega 294. člena (razrešnica in določitev prejemkov organov vodenja ali nadzora), ki sta doslej urejala področje politike prejemkov in s tem skupščini odvzela pristojnost odločanja o politiki prejemkov. Hkrati pa se določbe novega 294.a člena začnejo uporabljati šele šest mesecev po uveljavitvi tega zakona (z dne 24.8.2021). Zato bi lahko bili pred začetkom veljavnosti tega člena zakona morebitni sklepi skupščine o glasovanju o politiki prejemkov kot jo določa nov 294.a člen ZGD-1 nični, saj skupščina te zakonske pristojnosti še ne bi imela.

ZNS zato družbam, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, priporoča da točko o glasovanju skupščine o politiki prejemkov skladno 294.a členu ZGD-1 uvrstijo na prvo skupščino po uveljaviti tega člena zakona, nadzornim svetom pa priporoča, da pristopijo k oblikovanju teh politik.

Ker bo omenjeni člen stopil v veljavo šele z dne 24.8.2021, bo to v praksi pomenilo, da bodo politike prejemkov predmet skupščinskega odločanja šele v sezoni rednih skupščin teh družb v letu 2022.

Na ZNS še opozarjamo na uporabo pojma politike prejemkov v praksi za seznanitev s prejemki organov vodenja in nadzora v preteklem letu na rednih skupščinah družb in je po svoji vsebini poročilo delničarjem o izplačanih prejemkih organom vodenja ali nadzora v preteklem letu.
Prav tako se pojem politike prejemkov skladno z  294.a členom ZGD-1 razlikuje od politike prejemkov kot jih opredeljuje področna zakonodaja (npr. za banke in zavarovalnice). Za navedene subjekte se pravila ZGD-1 v delu, ki določajo natančnejša pravila oziroma dodatne zahteve glede politike prejemkov v razmerju do relevantnih zahtev področne zakonodaje, uporabljajo poleg pravil področne zakonodaje^[1].

^[1] DIREKTIVA (EU) 2017/828 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev: uvodna določba (54): Ta direktiva ne posega v določbe sektorskih zakonodajnih aktov Unije, ki urejajo posebne vrste družb ali posebne vrste subjektov, kot so denimo kreditne institucije, investicijska podjetja, upravitelji premoženja, zavarovalnice in pokojninski skladi. Določbe sektorskih zakonodajnih aktov Unije bi se morale v zvezi s to direktivo obravnavati kot lex specialis ter bi morale prevladati nad to direktivo v primerih, ko so zahteve iz te direktive v nasprotju z zahtevami iz sektorskih zakonodajnih aktov Unije. Posebnih določb sektorskih zakonodajnih aktov Unije pa se ne bi smelo razlagati na način, s katerim bi ogrozili uspešno izvajanje te direktive ali doseganje njenega splošnega cilja. Izvajanje te direktive ne bi smelo biti izključeno zgolj zaradi obstoječih posebnih predpisov Unije v posameznem sektorju. Kadar ta direktiva določa natančnejša pravila ali dodatne zahteve v primerjavi z določbami iz sektorskih zakonodajnih aktov Unije, bi se morale določbe iz sektorskih zakonodajnih aktov Unije uporabljati v povezavi z določbami iz te direktive.