Naš namen je s Smernicami za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja (Smernice) ponuditi pripomoček za razpravo z zunanjim revizorjem računovodskih izkazov pri spremljanju kakovosti njegovega revidiranja za boljše razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost revidiranja, ter lažje ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti njegovega izvajanja. Kakovost računovodskega poročanja, ki je podprta z neodvisno revizijo, je namreč ključna za zaupanje in informiranje investitorjev in drugih deležnikov družbe. Pri tem ima pomembno vlogo revizijska komisija.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je 27.12. 2023 podala mnenje o načinu poročanja o kazalnikih kakovosti revidiranja, ki so predstavljeni v Smernicah za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja, objavljenih oktobra 2018. Mnenje Agencije je, da se morajo revizijske družbe pri poročanju revizijskim komisijam o porabi časa na tveganih področjih z njimi dogovoriti za natančen pomen pojma tveganih področij, ter revizijskim komisijam jasno predstaviti, ali evidenco porabe časa vodijo na način, da podatke o porabi časa na tveganih področjih revidiranja lahko zagotovijo.
Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju: Agencija), revizijske družbe v nekaterih primerih težko zagotovijo podatke o porabi časa na tveganih področjih revidiranja, oziroma se običajno posreduje zgolj podatek o porabi časa pri izvajanju revizijskih postopkov v okviru ključnih revizijskih zadev. Pri uporabi Smernic za revizijske komisije za spremljanje kakovosti zunanjega revidiranja se pojma tvegana področja in področja z bistvenim tveganjem prepletata in nista konsistentno uporabljena, zato prihaja tudi do nejasnosti v komuniciranju oziroma različnih pričakovanjih med revizijskimi družbami in revizijskimi komisijami.
V okviru točke 3.2 ter priloge Smernic predstavljeni kazalnik porabljenega časa na tveganih področjih meri čas, ki ga člani delovne skupine za posel porabijo na tveganih področjih, ki jih ugotovijo med načrtovanjem revizije. Na podlagi opisane problematike in predstavitve pravne podlage Agencija meni, da se morajo revizijske družbe pri poročanju revizijskim komisijam o porabi časa na tveganih področjih z njimi dogovoriti za natančen pomen pojma tveganih področij, saj pri revidiranju to niso zgolj ključne revizijske zadeve oziroma ni nujno, da revizijske komisije zanima zgolj to področje, prav tako pa morajo revizijske družbe revizijskim komisijam jasno predstaviti, ali evidenco porabe časa vodijo na način, da podatke o porabi časa na tveganih področjih revidiranja lahko zagotovijo in so verodostojni, oziroma kako podrobno (npr. po članih revizijske skupine in ostalih sodelujočih pri revidiranju) vodijo te evidence. Če revizijska družba porabe časa ne vodi na način, da bi lahko zagotovila izračune vseh predvidenih kazalnikov iz Smernic, mora to sporočiti revizijski komisiji.
Celotno besedilo je dostopno Tukaj
Celoten dokument je na voljo samo članom ZNS.
Največkrat prenešene vsebine
Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb
Kodeks podaja priporočila dobre prakse upravljanja, nadzora ...
Poglej dokumentKodeks upravljanja za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti
Poglej dokument
Priporočila za revizijske komisije
Ta priporočila so namenjena za uporabo v vseh družbah, ki so subjekti javnega interesa&n ...
Poglej dokumentKodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države
Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložb ...
Poglej dokument