Sodelovanje delavcev pri upravljanju v reguliranih subjektih - posvet Banke Slovenije

Posvet Banke Slovenije: O vidikih in učinkih sodelovanja delavcev pri upravljanju v reguliranih subjektih

Na posvetu Banke Slovenije, ki je potekal 4. decembra na temo “Vidiki in učinki sodelovanja delavcev pri upravljanju v reguliranih subjektih”, so sodelovali: dr. Luka Tičar, Pravna fakulteta, UL, mag. Irena Prijović, ZNS, Igor Stebernak, MBA, predsednik NS Zavarovalnice Triglav, d. d., Boštjan Molan, Zavarovalnica Triglav, d. d., mag. Gorazd Čibej, Agencija za zavarovalni nadzor. V okviru posveta so razpravljavci naslovili vprašanja povezana z naslednjimi vidiki:

1. prednosti in slabosti zunanjih in notranjih predstavnikov delavcev v nadzornih svetih;
2. elementi, ki pozitivno ali negativno vplivajo na proces ocenjevanja primernosti kandidatov za delavske predstavnike (ugled, znanje in izkušnje, veščine)
3. preprečevanje in obvladovanje morebitnega nasprotja interesov isoz naslova sodelovanja delavskih predstavnikov, zlasti v zvezi z:
    - notranjimi razmerji med delavci, ki delujejo v NS družbe, ter člani uprave te družbe (morebitni primeri dobre in slabe prakse);
    - primeri, ki so največkrat predmet obvladovanja nasprotja interesov pri delavskih predstavnikih v UO (npr. odločanje o prejemkih in nagradah članom uprave)
    - primeri ukrepov obvladovanja nasprotja interesov (izločanje) in vpliv na učinkovito izvajanje funkcij organa;
4. varstvo zaupnih poslovnih informacij;
5. drugi primeri dobre ali slabe prakse z obravnavanega področja.

mag. Irena Prijović, izvršna direktorica ZNS, je predstavila izzive sodelovanja delavcev v organih nadzora in Priporočila dobre prakse sodelovanja delavcev v organih vodenja in nadzora, ki jih je v lanskem letu oblikovalo Zdrzuženje. V svoji predstavitvi je izpostavila in nagovorila je štiri glavne izzive, ki smo jih zaznali v praksi: neodvisnost delavskih predstavnikov v NS, komunikacija s svetom delavcev, varovanje poslovnih skrivnosti, kriteriji za članstvo v NS in strokovnost izbornih postopkov.

V uvodu je povedala: “ZSDU je zastarel in sistemsko spregledan zakon iz leta 1993, ki je z izjemo manjše novele ostal nespremenjen že 26 let. V tem času smo pravo gospodarskih družb prilagajali evropskemu pravnemu redu in priporočilom, narejen je bil pomemben napredek na področju avtonomnih pravnih virov in različnih kodeksov upravljanja družb. Povod za današnjo razpravo je odločba ustavnega sodišča o oceni ustavnosti izključitve uporabe v ZSDU v ZBan-2. Na ZNS smo mnenja, da je bila obrazložitev razlogov za izključitev ZSDU iz Zban-2 pomankljiva. Za gospodarske družbe, ki niso banke, velja, da smo s soupravljanjem spustili v hierarhijo upravljanja enega od deležnikov družbe, ki je poleg delničarjev najpomembnejši. V primeru bank so najpomembnejši deležnik depozitarji in ne zaposleni, že delničarji imajo manj pomembno vlogo od depozitarjev z razmerjem npr. 1 mild. kapitala naspram 10 mild.gotovine depozitarjev.«