Dokumenti ZNS

PRAVILA
ZDRUŽENJA NADZORNIKOV SLOVENIJE

 
 
SPLOŠNE DOLOČBE
 
1. člen
Združenje nadzornikov Slovenije je prostovoljno, nevladno, nepolitično in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki so praviloma člani nadzornih svetov in neizvršni člani upravnih odborov ter pravnih oseb ali gospodarske družbe in organizacije, zainteresirane za razvoj korporativnega upravljanja in nadzorniške funkcije v okviru poslanstva Združenja. Kot pravna oseba zasebnega prava je Združenje ustanovljeno in deluje po določilih Zakona o društvih.
 
2. člen
Ime društva je Združenje nadzornikov Slovenije. Ime društva v angleščini je Slovenian Directors’ Association.
Sedež Združenja je: Dunajska 128 a, Ljubljana. Združenje deluje na  področju vse države.
Združenje ima svoj pečat pravokotne oblike, v izmeri 50 mm x 50 mm, z napisom imena Združenja.


NAMEN IN NALOGE
 
3. člen
Namen Združenja je, da povezuje člane nadzornih svetov in neizvršnih članov upravnih odborov in spodbuja njihovo uspešnost ter uveljavljanje na področju delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov.
 
Za uresničevanje tega namena opravlja Združenje predvsem sledeče naloge:
  • spremlja nova dognanja s področja delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov ter korporativnega upravljanja, nanje opozarja članice in člane ter spodbuja člane k njihovemu spoznavanju ter pridobivanju novih znanj;
  • seznanja članice in člane s strokovnimi znanji, potrebnimi za njihovo vlogo pri odločanju v nadzornih svetih in upravnih odborih;
  • daje predloge in sugestije državnim organom in strokovnim ustanovam ter institucijam;
  • organizira medsebojno druženje članov;
  • zagotavlja odgovore na vprašanja posameznih članov, ki so povezani s funkcijo članstva v nadzornem svetu in upravnem odboru.
 
4. člen
Združenje opravlja svoje naloge v okviru sledečih dejavnosti:
  • oblikuje in sprejema profesionalne standarde in standarde dobre prakse za delovanje članov nadzornih svetov in upravnih odborov ter področje korporativnega upravljanja;
  • izvaja raziskave s področja korporativnega upravljanja, nadzornih svetov in upravnih odborov;
  • omogoča pridobitev strokovne kvalifikacije za delo v nadzornih svetih in upravnih odborih (certificiranje znanj za člane nadzornih svetov in upravnih odborov, članov komisij in sekretarjev nadzornega sveta );
  • organizira strokovna srečanja  zaradi  izmenjave medsebojnih izkušenj in izvaja različne izobraževalne programe;
  • oblikuje skupna stališča v skladu z interesi članstva o zadevah s področja nadzornih svetov in upravnih odborov in se vključuje v razprave, ki so povezane z delovanjem nadzornih svetov in upravnih odborov;
  • svetovanje;
  • posreduje svoje predloge in mnenja  pristojnim organom; 
  • izdaja interni bilten in druge publikacije v skladu s predpisi ter posreduje svoja stališča in mnenje javnosti preko sredstev javnega obveščanja;
  • povezuje se z različnimi organizacijami v tujini;
  • izvaja še druge nepridobitne dejavnosti, ki omogočajo doseganje ciljev Združenja (npr. vodi register članov in imetnikov strokovne kvalifikacije, nudi članske ugodnosti).
5. člen
Združenje svoje naloge uresničuje samostojno ter v sodelovanju z drugimi sorodnimi združenji, strokovnimi organizacijami in partnerji doma in v tujini.
 

ČLANSTVO ZDRUŽENJA
 
6. člen
Člani Združenja so lahko:
  • člani nadzornih svetov in neizvršni člani upravnih odborov gospodarskih družb z območja Republike Slovenije;
  • člani komisij in sekretarji nadzornih svetov in upravnih odborov ter posamezniki, ki kažejo interes za včlanitev, če izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje članov organov vodenja in nadzora;
  • tuji državljani iz 1. ali 2. alineje tega člena;
  • pravne osebe, ki so praviloma gospodarske družbe in organizacije (korporativni člani), zainteresirane za razvoj korporativnega upravljanja in nadzorniške funkcije v okviru poslanstva Združenja. Za posameznike, včlanjene v sklopu korporativnega članstva, veljajo enaki kriteriji za članstvo v Združenju.
Za včlanitev je treba izpolniti pristopno izjavo. Članstvo v Združenju je osebno. Pravno osebo zastopa pooblaščena oseba.
 
7. člen
Članstvo v  Združenju preneha s:
  • prostovoljnim izstopom,
  • črtanjem,
  • izključitvijo,
  • smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz Združenja, če pošlje sekretariatu Združenja pisno izjavo o izstopu.
Skladno s Pravilnikom o članarinah članstvo preneha, če član Združenja kljub opominu v roku, določenim s pravilnikom, ne plača članarine v tekočem letu.
O izključitvi člana odloči častno razsodišče Združenja s sklepom. Sklep mora biti skladen s poslovnikom o delu častnega razsodišča.
Član, ki mu preneha funkcija člana nadzornega sveta ali neizvršnega člana upravnega odbora v podjetju, mora o tem obvestiti sekretariat Združenja. Članstvo v Združenju velja še naprej, če član Združenja ne poda zahteve, da se ga izbriše iz članstva.
 
8. člen
Člani Združenja imajo pravico:
  • sodelovati na skupščini in v drugih dejavnostih Združenja;
  • dajati pobude in predloge za delo Združenja;
  • zahtevati pojasnila od organov Združenja;
  • voliti in biti izvoljeni v organe Združenja.
Člani Združenja imajo dolžnost:
  • ravnati v skladu s Pravili in spoštovati sklepe organov Združenja;
  • spoštovati Kodeks profesionalne etike Združenja;
  • prizadevati si za spoštovanje priporočil in standardov dobre prakse, ki jih sprejema Združenje;
  • prizadevati si za ugled Združenja;
  • plačevati članarino Združenja.
 
9. člen
Častno članstvo
Častni člani Združenja postanejo osebe, ki so s svojim strokovnim delom, opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta v praksi ali med delom v Združenju pomembno prispevali k razvoju delovanja nadzornih svetov in korporativnega upravljanja v Sloveniji  ter delu in ugledu samega Združenja.
Častni član lahko pridobi naziv »Častni predsednik ZNS« v zahvalo za nekdanje uspešno vodenje Združenja v mandatnem obdobju ali »Častni član ZNS« za prispevek k razvoju vloge in ugleda članov nadzornih svetov v gospodarskih družbah, s čimer se mu prizna tudi pravica, da se brezplačno udeležuje vseh aktivnosti ZNS. »Častne člane ZNS« imenuje upravni odbor Združenja, medtem ko nekdanji predsedniki ob zaključku izpolnjenega mandata avtomatično pridobijo naziv »Častni predsednik ZNS«.
Ob obletnicah in drugih prelomnicah v delovanju Združenja pa upravni odbor lahko izreče priznanje posameznikom v zahvalo za strokovni prispevek in podporo delu Združenja.
 

FINANČNI VIRI ZA DELO ZDRUŽENJA
 
10. člen
Viri financiranja Združenja so:
  • članarina;
  • prihodki iz lastne dejavnosti;
  • prostovoljni prispevki podjetij ali posameznikov;
  • drugi dohodki.
Vsak član ima pravico do vpogleda v finančno in materialno dokumentaci¬jo ter v poslovanje Združenja.    
Če Združenje pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, mora sredstva porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja Združenja med njegove člane je nična.
 
11. člen
Združenje razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani. Na redni skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejemajo letno poročilo.
 
12. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik Združenja oziroma oseba, ki jo ta pooblasti. Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Finančno in materialno poslovanje Združenja vodi v skladu z zakonom in računovodskimi standardi, ki veljajo za društva, podjetje za računovodsko-finančne storitve.
Združenje ima svoj transakcijski račun pri izbrani banki. Premično in nepremično premoženje Združenja je kot last Združenja vpisano v inventarno knjigo. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji v składu z odločitvijo zastopnika in njegovimi pooblastili. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine.
 

JAVNOST DELA
13. člen
Delo Združenja je javno, če ne gre za poslovno tajnost Združenja z namenom varovanja članov. Združenje obvešča svoje člane in drugo strokovno javnost o svojem delu preko elektronskih mesečnih novic, spletne strani in tiskovnih konferenc, občasno pa o svojem delu poroča v sredstvih javnega obveščanja. Za dajanje informacij in zago¬tavljanje javnosti dela je odgovoren predsednik Združenja oziroma oseba, ki jo ta pooblasti.
 

ORGANI ZDRUŽENJA
 
14. člen
Organi Združenja so:
  • skupščina;
  • upravni odbor;
  • nadzorni odbor;
  • častno razsodišče.
Mandat članov organov in funkcionarjev Združenja traja štiri leta od izvolitve in je ponovljiv. Odpoklic je možen tudi med mandatom na enak način kot izvolitev, enako kot izvolitev novih članov organov. Za svoje delo so organi odgovorni Skupščini Združenja.
 

SKUPŠČINA ZDRUŽENJA
 
15. člen
Skupščina je najvišji organ upravljanja Združenja. Sestavljajo jo vsi člani Združenja. Redno skupščino se skliče najmanj enkrat letno. Skliče jo predsednik Združenja samoiniciativno na zahtevo upravnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj ene petine članov Združenja. Skupščina je sklepčna, če na seji prisostvuje vsaj tretjina  članov Združenja, odločitve pa sprejema z večino glasov na seji prisotnih članov. Če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 10 minut. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je prisotnih najmanj 10 članov.
Izredno skupščino se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene petine članov. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 (ali manj) dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor ne skliče izredne skupščine v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredna skupščina odloča le o zadevi, za katero je sklicana.
Sejo skupščine začne predsednik Združenja in jo vodi, dokler Skupščina ne izvoli delovnega predsedstva. Na skupščini se piše zapisnik, ki ga lastnoročno podpišejo predsednik delovnega predsedstva, dva overitelja in zapisnikar.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Skupščina lahko med dvema rednima skupščinama za del svojih pristojnosti pooblasti upravni odbor Združenja, ki pa mora o svojih odločitvah v okviru teh pooblastil obvezno seznaniti članstvo in jih na naslednji skupščini predložiti v potrditev.
 
Pristojnosti skupščine so:
  • odloča o dnevnem redu;
  • sprejema Pravila Združenja, druge akte Združenja in program dela Združenja;
  • sprejema finančni načrt Združenja in potrjuje letno poročilo;
  • razpravlja in sklepa o poročilih upravnega odbora ter nadzornega odbora;
  • določa višino članarine;
  • voli in razrešuje predsednika Združenja;
  • voli in razrešuje člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča;
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani Združenja, v skladu z namenom in cilji Združenja;
  • odloča o prenehanju Združenja.
 

PREDSEDNIK ZDRUŽENJA
 
16. člen
Predsednik Združenja:
  • samostojno in neomejeno zastopa Združenje in predstavlja Združenje pred državnimi ter drugimi organi in organizacijami v državi in tujini;
  • predseduje upravnemu odboru;
  • predlaga člane upravnega odbora;
  • podpisuje akte Združenja;
  • izvaja sklepe upravnega odbora in skupščine Združenja;
  • sklicuje seje skupščine;
  •  izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti upravni odbor ali skupščina.
Predsednik Združenja je imenovan za štiriletno mandatno obdobje z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik je odgovoren za delovanje Združenja v skladu s Pravili in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini in upravnemu odboru. Pri delu mu pomagajo podpredsedniki upravnega odbora, generalni sekretar in sekretariat.
Predsednik v skladu s sklepi upravnega odbora zagotovi izvajanje strokovnih, tehničnih in organizacijskih nalog za potrebe Združenja.
 

UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA
 
17. člen
Upravni odbor je najvišji izvršilni organ Združenja. Vodi delo Združenja med dvema skupščinama po programu in sklepih, sprejetih na skupščini. Vodi ga predsednik Združenja, skupaj s predsednikom pa upravni odbor sestavlja najmanj 6 in največ 14 članov, ki jih izvoli skupščina. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Upravni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje najmanj polovica članov, odločitve pa sprejema z večino glasov vseh prisotnih članov. Upravni odbor lahko samostojno kooptira do tretjine članov v mandatnem obdobju, če je dozdajšnjim članom upravnega odbora prenehalo članstvo v Združenju oziroma je član Upravnega upravnega odbora pisno izrazil željo, da  mu preneha funkcija  člana upravnega odbora.
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik Združenja, v njegovi odsotnosti pa član upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik. Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa trikrat letno.
 
Pristojnosti upravnega odbora so:
  • sklicuje skupščino in pripravlja gradivo za skupščino ter akte Združenja;
  • odloča o vseh vprašanjih v zvezi z izvajanjem sprejetega programa Združenja;
  • sprejema skupna strokovna stališča Združenja;
  • izvaja sklepe skupščine;
  • izmed svojih članov izvoli do tri podpredsednike;
  • imenuje generalnega sekretarja Združenja;
  • imenuje častne člane;
  • presoja in odloča o zamrznitvi statusa članstva obstoječih članov v skladu z 20. členom teh Pravil;
  • imenuje razna strokovna in druga delovna telesa izmed članov Združenja ali zunanjih
     strokovnjakov;
  • odloča o načinu izvajanja strokovnih nalog za potrebe Združenja;
  • odloča o vključevanju v druge sorodne organizacije ali sodelovanju z njimi;
  • potrjuje predlog finančnega načrta in letnega poročila za skupščino.
Podrobnejša pravila o delu organov, delovnih teles in sekretariata Združenja lahko upravni odbor določi s poslovniki oziroma sklepi.
 

NADZORNI ODBOR
 
18. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Izvoli jih skupščina Združenja. Člani upravnega odbora ne morejo biti člani nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta prisotna predsednik in en član.
Za veljavnost sklepov sta potrebna dva glasova. Nadzorni odbor enkrat letno poroča skupščini, ki ji je tudi odgovoren za svoje delo. Člani nadzornega odbora lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati.
Pristojnosti nadzornega odbora so:
  • nadzira delo organov Združenja;
  • nadzira finančno poslovanje;
  • poroča in odgovarja skupščini.
 

ČASTNO RAZSODIŠČE
 
19. člen
Častno razsodišče je neodvisni organ ZNS. Člane častnega razsodišča izvoli skupščina za dobo štirih let. Sestavljajo ga trije člani in trije namestniki. Člani izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu s Poslovnikom o delu častnega razsodišča.
 
20. člen
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so sledeče:
  • kršitve Pravil Združenja,
  • kršitve Kodeksa profesionalne etike Združenja,
  • neizvrševanje sklepov organov Združenja,
  • dejanja članov, ki kakor koli škodujejo ugledu Združenja.
Častno razsodišče lahko v skladu s Poslovnikom o delu častnega razsodišča upravnemu odboru predlaga zamrznitev statusa članstva, dokler potekajo postopki zoper člana Združenja.
 
21. člen
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu s Poslovnikom o delu častnega razsodišča izreče častno razsodišče, so:
  • opomin,
  • javni opomin,
  • izključitev.
Član se lahko pritoži na upravni odbor, ki o pritožbi dokončno odloči. Če upravni odbor pritožbi člana ugodi, lahko člane častnega razsodišča v tem postopku nasledijo nadomestni člani častnega razsodišča.
 

GENERALNI SEKRETAR IN SEKRETARIAT
 
22. člen
Upravni odbor imenuje generalnega sekretarja Združenja, ki je v okviru določil teh Pravil in pooblastil, ki mu jih določi upravni odbor s pogodbo o zaposlitvi, odgovoren za strokovnost in zakonitost pri izpolnjevanju nalog.
Generalni sekretar samostojno in neomejeno predstavlja in zastopa Združenje pred državnimi ter drugimi organi in organizacijami v državi in tujini. Upravni odbor lahko s sklepom generalnega sekretarja omeji pri zastopanju glede na vrsto in obseg poslov.
Izvajanje strokovno-tehničnih in organizacijskih nalog za Združenje poteka v sekretariatu. Predsednik in upravni odbor sta pooblaščena, da na predlog generalnega sekretarja del teh nalog zaupata drugemu izvajalcu. Delo sekretariata in zunanjih izvajalcev vodi in koordinira generalni sekretar.
 

SEKCIJE IN DRUGE OBLIKE DELA ZDRUŽENJA
 
23. člen
Znotraj Združenja se lahko organizirajo sekcije, odbori, komisije in druge oblike dela Združenja, ki svoje delo uredijo z lastnimi poslovniki.
 

NAČIN PRENEHANJA ZDRUŽENJA
 

24. člen
Združenje lahko preneha:
  • po sklepu skupščine z večino prisotnih članov,
  • po samem zakonu,
  • če je članov manj kot 15.
V primeru prenehanja Združenja preide njegovo premoženje na združenje, sorodno po dejavnosti, ki ga določi upravni odbor.
 

VELJAVNOST PRAVIL
 

29. člen
Ta Pravila začnejo veljati, ko jih sprejme Skupščina Združenja. Dopolnitve Pravil so bile sprejete  30. 11. 2000, 25. 1. 2001, 3. 6. 2004, 18. 5. 2006, 17. 4. 2008 in 16. 4. 2009.
 
 
Borut Jamnik,
predsednik ZNS
 
 
Ljubljana, 17. april 2014