KNJIŽNICA

Kaj je sodna praksa?

Izraz „sodna praksa“ pomeni pravila in načela razvita v sodbah in sodnih mnenjih sodišč - pri odločanju v zadevi sodišča razlagajo pravo, kar je del sodne prakse. Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje, ki ga sodišče sicer ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco. Posamezen sodnik mora namreč v specifičnih in konkretnih primerih "ravnati vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste," njihovo dejansko stanje pa je v praksi tudi sicer le redko ponovljiv. Namen sodne prakse same kot take je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitično razrešujejo postopkovna ali vsebinska vprašanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije.  

>>> več o sodni praksi

Sodna praksa

 

Zbir najpomembnejše sodne prakse slovenskih sodišč na temo korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov ter upravnih odborov.


v sodelovanju z:

 

Odškodninska odgovornost članov uprave bank, skrbnost kreditodajalca in konflikt interesov, 5.10.2017
- VSM Sklep I Cpg 100_2017
V nasprotju z bančnimi pravili je, če uprava banke odloča kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena, saj obstoji konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretjega toženca kot članov uprave tožnice o preprečevanju konfliktov interesov predstavlja protipravno ravnanje.
odločba
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe za zadržanje opravljanja funkcije člana NS, 28.9.2017
- VSK Sklep Cpg 152_2017
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe, s katero se predlaga zadržanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta.
odločba
Izpodbijanje sklepa skupščine, 28.9.2017
- VSK Sodba Cpg 132_2017 
Sklep skupščine je izpodbojen tudi, če je pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina - 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). V zvezi s to pravno podlago je potrebno dokazovati ne le, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut temveč je potrebno dokazovati, da so v konkretnem primeru te kršitve vplivale na veljavnost sklepa.
odločba
Član organa vodenja in nadzora in pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja, 21.9.2017
- VSK Sklep Cpg 145_2017
Član organa vodenja ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja  zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in sicer pet let od pravnomočnosti sodbe. Predlagana oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, obsodba je postala pravnomočna in torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon določa za člana organa vodenja.
odločba
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave iz nekrivdnih razlogov, 19.9.2017
- VSRS Sodba III Ips 23_2016
Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi.
odločba
Ničnost sklepa nadzornega sveta v primeru odpoklica predsednika uprave, 19.9.2017
- VSRS Sodba III Ips 56_2016
V primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, je ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija. Vrhovno sodišče pritrjuje toženi stranki, da ničnost načeloma res učinkuje ex tunc. Vendar pa je treba njene učinke v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za njegov odpoklic, iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti.
odločba
Preložitev skupščine in ničnost sklepov, 15.9.2017
- VSK Sodba in Sklep Cpg 130_2017 
Ob preložitvi skupščine na nov datum morajo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZGD-1 določa za sklic skupščine, in da je posledica kršitve teh pogojev ničnost sklepov skupščine. Namena minimalnega roka za sklic skupščine sta najmanj dva: da se delničarji vsebinsko lahko pripravijo na odločanje na skupščini in da zagotovijo svojo navzočnost (osebno ali da zagotovijo ustrezna pooblastila svojim pooblaščencem).
odločba
Objava sklica skupščine delniške družbe in izpodbijanje sklepov skupščine, 7.9.2017
- VSL Sodba I Cpg 1247_2016  25
Od objave sklica do dneva zasedanja skupščine je bila možnost na sedežu družbe preveriti informacije o predlaganih članih nadzornega sveta (o imenovanju katerih se je nato odločalo na skupščini tožene stranke), če oseba tega ni storila in ni izkoristila pravice, ki ji jo daje zakon, pa v tem postopku ne more uspešno uveljaviti svoje trditve, da je sklep skupščine izpodbojen, ker se je z obrazložitvami kandidatur za člane nadzornega sveta prvič seznanila šele na skupščini.
odločba
Sodno imenovanje članov NS v d.o.o., 20.6.2017
- VSL Sklep I Cpg 207_2017
Sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.
odločba
Imenovanje članov nadzornega sveta s skupščinskim sklepom, 25.5.2017
- VSK Sklep Cpg 50_2017
Četudi je bila zoper skupščinski sklep o imenovanju novih članov nadzornega sveta vložena ničnostna tožba, to še ne pomeni, da omenjeni sklep za enkrat (do ugotovitve ničnosti s pravnomočno sodbo) ni veljaven. Pravne posledice ničnostnega sklepa iz 394. člena ZGD-1(2) namreč nastopijo šele s pravnomočno sodbo, s katero je ugotovljena ničnost sklepa skupščine.
odločba
Odškodninska odgovornost prokurista, 19.4.2017
- VSL Sklep I Cpg 265_2016
Prokurist ni član organa vodenja oziroma nadzora, zato tudi ni v korporacijsko pravnem razmerju z družbo. Svoje upravičenje za zastopanje družbe črpa iz prokure, ki predstavlja posebno vrsto pooblastila, ki mu ga podeli družba. Prokurist torej nima poslovodnih upravičenj in zato tudi ni odgovoren za poslovanje družbe. Vendar pa je odgovoren za dejanja, ki jih opravi na podlagi danega
pooblastila. Razlika med članom uprave in prokuristom ni v stopnji skrbnosti, ki se zahteva od njiju, pač pa le v delokrogu njunih nalog in v posledici tudi odgovornosti. Prokurist ni odgovoren za poslovodenje in zato praviloma tudi ne za poslovni rezultat družbe.
odločba
Odpoklic s funkcije predsednika uprave, ničnost sklepa o odpoklicu in reintegracija na funkcijo, 23.2.2017
- VDSS Sodba in Sklep Pdp 899_2016
Ker se z ugotovitvijo ničnosti sklepa o odpoklicu ne vzpostavi korporativno pravno stanje, ki je bilo pred sprejemom sklepa o odpoklicu in odpoklicani član uprave oziroma predsednik uprave delniške družbe nima pravice do reintegracije na funkcijo, niti ne more doseči vpisa izbrisa novega člana uprave ali predsednika uprave v sodnem registru, tudi ni mogoča reintegracija v delovnopravnem smislu na delovno mesto, ki ga tak delavec ne more več opravljati.
odločba
Odškodninska odgovornost uprave (business judgment rule) in povrnitev škode, 19.4.2017

- VSL sodba I Cpg 360/2016
Člani organi vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (2. odstavek 263. člena ZGD-1).

odločba

Obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, 23.3.2017

 - VDSS Sklep in sodba Pdp 883/2016
V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina.

odločba

Odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod, 15.3.2017
- VSL sodba I Cpg 1223/2016
Vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
odločba

Ničnost letnega poročila, 9.3.2017
 - VSK Sodba Cpg 268/2016
Pri presojanju, ali je letno poročilo nično, ali ne, je po oceni pritožbenega sodišča potrebno izhajati iz namena, ki ga letno poročilo ima. Slednji mora (tako delničarjem kot tudi upnikom in širši javnosti) prikazati na pošten način resnično premoženjsko stanje družbe, njene obveznosti, pa tudi razvojne perspektive družbe. Zato mora biti letno poročilo sestavljeno na pregleden, z zakonom določen način, tako da se lahko iz njegovih podatkov preveri resničnost prikazanega stanja družbe.
odločba

Sodno imenovanje članov nadzornega sveta (litispendenca), 8.3.2017
- VSL sklep I Cpg 209/2017
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo.
odločba
Imenovanje članov nadzornega sveta preko sodišča – vročanje predloga v nepravdnem postopku zaradi imenovanja članov nadzornega sveta, 21.2.2017
 - VSL sklep I Cpg 128/2017
Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen ZGD-1). Predlog ni bil vročen nasprotnemu udeležencu, pa tudi ne udeležencema, ki sta družbenika nasprotnega udeleženca, pri tem pa sprejeta odločitev posega v njun pravni interes.
odločba
Dolžnost sestave letnega poročila – zahtevek za ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa, 23.1.2017
 - VSK sodba Cpg 224/2016
Dolžnost sestave letnega poročila je v skladu z 272. členom ZGD-1 na upravi. Ko ga uprava sestavi in ga predloži nadzornemu svetu, ga le-ta preveri in nato pripravi pisno poročilo za skupščino; če ga v tem poročilu potrdi, je letno poročilo sprejeto (drugi odstavek 282. člena ZGD-1). V takšnem primeru nima skupščina družbe v zvezi s sprejetjem letnega poročila nobenih pristojnosti, ampak se z njim (in s poročilom nadzornega sveta) le seznani. V njegovo vsebino torej ne more posegati.
odločba
Odškodninski zahtevek - odgovornost članov organa vodenja ali nadzora, 15.12.2016
 - VSK sklep Cpg 213/2016
Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more plačati (četrti odstavek 263. člena ZGD-1).
odločba
Izpodbijanje sklepov skupščine d.d., sprememba v personalni sestavi uprave družbe in podelitev razrešnice upravi, 16.5.2008
 VSK sodba Cpg 73/2008
Smisel razrešnice je v tem, da delničarji na točno določen način izkažejo svoje zaupanje oz. nezaupanje aktivnim članom organov družbe. Dela organa ni mogoče ocenjevati po posameznih obdobjih poslovnega leta. Sprememba v personalni sestavi organa družbe ne predstavlja spremembe organa samega.
odločba