Priročnik za poročanje o korporativnem upravljanju

Who’s Running the Company?

 

 

Priročnik je nastal v sodelovanju IFC GCGF in ICFJ kot pomoč pri poročanju novinarjem o korporativnem upravljanju in ozaveščanju o vplivu, ki ga le ta ima na družbe, delničarje in širšo javnost. Namenjen je izkušenim novinarjem in urednikom, da bi v svojih reportažah lažje preverjali in prepoznali dogodke, ki imajo lahko resne posledice tako za sam razvoj in obstoj družbe, kot tudi za delničarje ter ostale deležnike.

O dodani vrednosti nadzornih svetov na Konferenci korporativnega upravljanja 2014

Objavljeno: 24.10.2014 | Avtor: Rada Sibila
Mednarodni in domači predavatelji so v sredo, 22. oktobra,  skupaj z udeleženci Konference korporativnega upravljanja 2014, ki jo vsako leto organizira Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), razpravljali o tem kakšni so nadzorni sveti z dodano vrednostjo, ki presegajo klasičen nadzor in kako samoocenjevanje nadzornih svetov predstavlja katalizator sprememb ter lahko prinaša številne izboljšave njihovega dela. Vzvode učinkovitosti so iskali v boljšem vodenju nadzornih svetov, v agendah, ki so usmerjene v prihodnost in novi svetovalni vlogi sekretarjev nadzornih svetov.

V uvodnem nagovoru konference je Borut Jamnik, predsednik ZNS, pojasnil razlog za izbor teme tokratne konference: »Letošnji program nam ponuja preskok od kvalificiranega posameznika kot člana nadzornega sveta k presoji učinkovitosti delovanja organa kot celote.«
Osrednji govorec konference je bil danski strokovnjak in poslovnež Torben Ballegaard Sorensen, ki je v preteklosti vodil Bang&Olufsen in Lego, ki ga danes še vedno nadzoruje in avtor knjige »The Value Adding Boards«. Sorensen ugotavlja: »Imamo nadzorne svete, ki jih zanima skladnost z obsežno regulacijo njihovega delovanja in se izogibajo morebitnim napakam in na drugi strani imamo nadzorne svete, ki so proaktivni in poslovno usmerjeni pri svojem nadzorovanju. Samo slednji predstavljajo dodano vrednost za družbo, delničarje in management.«
Dr. Chris Pierce je eden redkih strokovnjakov korporativnega upravljanja, ki kot svetovalec in predavatelj deluje globalno, čeprav prihaja iz Londona. O samoocenjevanju nadzornih svetov je povedal: »Razmišljajte o poročilu o samoocenjevanju kot nečem kar usmerja vaše prihodnje delovanje in ne kot kritiko vašega preteklega dela.«
Usmerjenost delovanja NS v prihodnost pa se mora odražati tudi v agendah sej NS, kar prof. dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultet v Ljubljani slikovito ponazarja s podatkom: »Nadzorni sveti 70 % do 80 % časa namenijo nadzoru poslovanja za nazaj, zato potrebujemo strateško pravilno angažiran nadzorni svet.«

Rezultati ankete o dodani vrednosti samoocenejvanja nadzornih svetov pri nas sicer potrjujejo, da je za uspeh tega postopka potrebno, da je strokovno voden, imamo pa še precej večjih izzivov, pravi mag. Irena Prijović, generalna sekretarka ZNS: »Samoocenjevanje NS ni namenjeno regulatorjem, ki to zahtevajo, ampak nadzornim svetom samim, zato je pomembno preseči zgolj »box-ticking« vajo preverjanja svojega delovanja.«. Raven razumevanja pomena tega postopka je razvidna tudi iz analize razkritij o samoocenjevanju, kjer Gorazd Podbevšek, ki vodi Strokovni svet
ZNS, razkriva: »Mnoge družbe in nadzorni sveti v izjavi o upravljanju v letnih poročilih pomanjkljivo razkrivajo kako so to izvedli oz. sploh ne navajajo razlogov zakaj tega ne počnejo«.

Kot popotnico letošnji konferenci je ZNS predstavilo osnutek Smernic za izbor in priporočil za delo predsednikov nadzornih svetov, ki so obogatene s primeri izzivov v praksi in s tem prispevajo k boljšemu razumevanju nekaterih določb smernic in dodatno predstavljajo dileme v praksi. Na konferenci jih je predstavil Borut Jamnik, predsednik ZNS: »Smernice služijo kot neke vrste opomnik za boljše delo predsednikov pri vodenju nadzornega sveta«. Jure Marjanovič, sekretar uprave in nadzornega sveta v Gorenju je še dodal: »K temu sodi še nova vloga sekretarjev, ki naj bi pomembno pripomogli k delu predsednikov nadzornih svetov in nadzornemu svetu več ne predstavljajo zgolj administrativne opore, ampak tudi pomebno svetovalno vlogo.«