STROKA

Korporativno upravljanje

Korporativno upravljanje je sistem strukturno in postopkovno opredeljenih odnosov med različnimi udeleženci v družbi. Med upravo, delničarji in nadzornim svetom ter ostalimi organi družbe je vzpostavljeno določeno razmerje in skupek postopkov in medsebojnih odgovornosti. Vzporedno s tem zagotavlja tudi strukturo, preko katere se oblikujejo cilji družbe in načini za doseganje teh ciljev ter nadzorovanje poslovanja. Korporativno upravljanje je torej sistem, v okviru katerega se oblikujejo cilji in načrtuje pot k dolgoročni uspešnosti družbe. Institucionalni vlagatelji prepoznavajo dobro prakso korporativnega upravljanja kot instrument, ki zvišuje dolgoročno vrednost družbe.

Okvir korporativnega upravljanja
je določen s kombinacijo zakonodaje, predpisov, kodeksov in priporočil dobre prakse. Kako pomembni so posamezni elementi tega okvirja je odvisno od pravnega sistema. Kodeksi upravljanja so prostovoljni in velja, da jih družbe spoštujejo po lastni presoji. Vendar pa v tem primeru navadno vstopi v veljavo obveza, da s pristopom h kodeksu upravljanja tega družba tudi spoštuje (načelo "spoštuj ali pojasni").
                    

>>> več

KODEKSI UPRAVLJANJA DRUŽB
Referenčni kodeksi
Dobro prakso korporativnega upravljanja določajo različni referenčni kodeksi glede na vrsto družb. Družbe, ki so zavezane oblikovanju izjave o upravljanju kot del letnega poročila družbe, izberejo zanje relevanten referenčni kodeks:
 
NOVO!

70. člen ZGD-1 (U.l.RS, št. 55/2015): …"Družbe, ki so zavezane k reviziji, vključijo v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju družbe…."

V petem odstavku se je besedilo »s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu« nadomestilo z besedilom »ki so zavezane k reviziji«.

Razkritja odstopanj od kodeksa
Družbe zavezane spoštovanju enega od referenčnih kodeksov v izjavi o upravljanju razkrijejo svoja odstopanja od dobre prakse zapisane v referenčnem kodeksu. Namen razkritja je delničarjem investitorjem in drugim deležnikom korporativnega upravljanja predstaviti posebnosti korporativnega upravljanja družbe. Pri tem je pomembno, da družba sama presodi kaj od priporočene dobre prakse korporativnega upravljanja je zanjo primerno in to uporabi. Odstopanja od priporočil v referenčnem kodeksu pa pojasni na način, da predstavi razloge zakaj priporočilo za družbo ni primerno in predstavi alternativno rešitev, ki je glede na posebnosti družbe primernejša. Na ta način zagotovi transparentnost modela korporativnega upravljanja družbe in omogoča presojo delničarjem, investitorjem in drugim deležnikom glede kakovosti upravljanja v tej družbi. Namen izjave o upravljanju družb torej ni »slepo« sledenje vsem določbam kodeksa, saj določeno priporočilo dobre prakse ne predstavlja najboljše rešitve za vse družbe enako.

Spremljanje skladnosti s kodeksi je za enkrat mogoče le za »borzne družbe«:

Kaj so kvalitetna razkritja odstopanj od kodeksa v izjavah o upravljanju družb je opredeljeno v dokumentu Priporočilo Komisije ES o kakovosti poročanja o upravljanju podjetja („upoštevaj ali pojasni“) z dne 9. aprila 2014.

Druga priporočila upravljanja družb: Raziskave in študije:
ENOTIRNI SISTEM UPRAVLJANJA DRUŽB
Enotirni sistem upravljanja gospodarskih družb je bil v slovenski pravni red formalno uveden leta 2006. To je sistem upravljanja delniške družbe z upravnim odborom in izvršnimi direktorji, medtem ko se dvotirni sistem upravljanja izvaja preko nadzornega sveta in uprave. Od leta 2006 naprej lahko torej delničarji izbirajo med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, kar opredelijo v statutu družbe. Čeprav se mnogi avtonomni pravni viri pri delovanju za upravne odbore sklicujejo na njihovo smiselno uporabo kot to velja za nadzorne svete, smo na ZNS oblikovali priporočila dobre prakse za delovanje upravnih odborov. To se nam je zdelo še posebej smiselno zaradi povsem novega način upravljanja, ki prej pri nas bil prisoten, zato družbe niso imele ustreznih izkušenj.

Priporočila dobre prakse:
Raziskave in študije:
Priporočena gradiva:
UPRAVLJANJE BANK
Zaradi specifičnega položaja in pomena, ki ga imajo banke za nacionalno gospodarstvo, zanje velja še vrsta drugih podzakonskih aktov in smernic dobre prakse, ki jih določajo nacionalni ali evropski regulator oz. strokovna združenja. Zakonodaja: Priporočila dobre prakse: Raziskave in študije:
Priporočena gradiva:
UPRAVLJANJE SKUPIN DRUŽB
Skupine podjetij so pomembna ekonomska realnost, vendar njihove upravljalske strukture ostajajo podpovprečno razvite tudi na evropski ravni. Izzivi so tako na pravni strani preko skladnosti z lokalnimi standardi v primeru mednarodnih skupin podjetij (multinacionalk, skupine s podružnicami) kot tudi po poslovni liniji, ki se običajno ne sklada s pravno-organizacijsko strukturo v skupini. Gre za področje »notranjega« upravljanja v skupini družb (Internal Group Governance).

Priporočena gradiva: