Priročnik za poročanje o korporativnem upravljanju

Who’s Running the Company?

 

 

Priročnik je nastal v sodelovanju IFC GCGF in ICFJ kot pomoč pri poročanju novinarjem o korporativnem upravljanju in ozaveščanju o vplivu, ki ga le ta ima na družbe, delničarje in širšo javnost. Namenjen je izkušenim novinarjem in urednikom, da bi v svojih reportažah lažje preverjali in prepoznali dogodke, ki imajo lahko resne posledice tako za sam razvoj in obstoj družbe, kot tudi za delničarje ter ostale deležnike.

Povzetek anketne raziskave o korporativnem upravljanju in soupravljanju zaposlenih

Objavljeno: 19.12.2017
ANKETNA RAZISKAVA ZNS
O KORPORATIVNEM UPRAVLJANJU IN SOUPRAVLJANJU ZAPOSLENIH  

Na Srečanju certificiranih nadzornikov (14. december) so bili prvič javno predstavljeni rezultati ankete o korporativnem upravljanju in soupravljanju zaposlenih, kjer smo z gosti razpravljali o nekaterih izzivih v praksi delovanja delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Zanimali so nas vidiki varovanja poslovne skrivnosti vezano na gradiva nadzornega sveta, neodvisnost predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu od sveta delavcev in uprave ter ocena članov nadzornih svetov glede dodane vrednost soupravljanja zaposlenih. Omenjena anketna raziskava predstavlja del raziskovalnih aktivnosti ZNS, ki so namenjene oblikovanju dobre prakse korporativnega upravljanja pri nas.

Povzetek rezultatov ankete o korporativnem upravljanju in soupravljanju zaposlenih:
  • VZOREC: Rezultati ankete, ki je potekala v oktobru 2017, predstavljajo 129 odgovorov na vprašalnik, na katerega je odgovorilo 53 % predstavnikov zaposlenih in 47 % predstavnikov kapitala v nadzornih svetih (NS).
  • POVPREČEN PROFIL PREDSTAVNIKA ZAPOSLENIH V NADZORNEM SVETU, ki je odgovarjal na anketo:
    • 5 let je povprečno število let članstva v NS,
    • 45 % je tudi članov komisij NS - prevladujeta  kadrovska  (48 %) in  revizijska komisija (41 %),
    • 50 % jih ima visokošolsko oz. univerzitetno izobrazbo (18 % jih ima srednješolsko izobrazbo in 13 % magisterij ali doktorat)
    • so poleg te nosilci več drugih funkcij:
         - 66 % jih je tudi članov sindikata
         - 50 % jih je hkrati predsednikov svetov delavcev

         - 40 % jih je hkrati članov sveta delavcev

         - 27 % jih je hkrati sindikalnih zaupnikov
  • UREJENOST VAROVANJA POSLOVNE SKRIVNOSTI V AKTIH DRUŽBE: 84 % anketirancev pravi, da imajo v družbi sprejet interni akt s katerim je urejena poslovna skrivnost družbe.
  • OZNAČEVANJE ZAUPNOSTI GRADIV ZA SEJE NS: Da so vsi dokumenti v gradivu za seje NS opredeljeni kot zaupno in neprimerni za posredovanje drugim, meni 27 % anketirancev, ki so predstavniki kapitala in 11 % anketirancev, ki so predstavniki zaposlenih v NS. Da to velja le za dokumente, ki so označeni zaupno pa 36 % predstavnikov kapitala in 45 % predstavnikov zaposlenih v NS.
  • POSVETOVANJE S SVETOM DELAVCEV V PRAKSI: 26 % anketirancev, ki so predstavniki zaposlenih v NS, se pred vsako sejo o vsebini gradiva za sejo in glasovanju posvetuje s svetom delavcev, 62 % le občasno.  46% anketirancev, ki so predstavniki kapitala meni da svet delavcev sicer komunicira s »svojimi« predstavniki v NS, a razume pravila varovanja poslovnih skrivnosti, 31 % predstavnikov kapitala meni, da svet delavcev z družbo komunicira izključno preko uprave, 7 % jih meni da svet delavcev le občasno zahteva zaupne informacije od delavskih predstavnikov v NS, 4 % pa da zahtevajo pogled v vsa gradiva in jim posreduje navodila za odločanje.
  • NEODVISNOST OD UPRAVE: 42 % predstavnikov kapitala v NS meni, da so predstavniki zaposlenih upravi podrejeni in da je kljub ustreznemu zakonskemu varovanju njihova neodvisnost zato vprašljiva, medtem je takšnega mnenja le 25 % predstavnikov zaposlenih. 66 % predstavnikov zapsoelnih zase meni, da so ustrezno zakonsko varovani pred vplivom uprave in zato neodvisni, medtem ko tako razmišlja le 55 % predstavnikov kapitala v NS. Anketiranci so z oceno od 1 do 5 (pri čemer je 5 popolna neodvisnost) tudi ocenili stopnjo neodvisnosti predstavnikov zaposlenih v NS od uprave: 3,3 predstavniki kapitala in 3,8 predstavniki zaposlenih v NS. To kaže na določeno vrzel v pogledu na lastno neodvisnost predstavnikov zaposlenih v NS v primerjavi z oceno njihovih kolegov v NS, ki so predstavniki kapitala.
  • NEODVISNOST OD SVETA DELAVCEV: Enak delež (44 %) predstavnikov kapitala in zaposlenih razume neodvisnost predstavnikom zapsoelnih v NS tako, da so predstavniki zaposlenih v NS ustrezno zakonsko varovani pred vplivom sveta delavcev in zato pri svojem delu neodvisni. Pomenljivo pa je, da 25 % predstavnikov zaposlenih v NS meni, da so sami vezani na navodila sveta delavcev, medtem ko je takšnega mišljenja le 17 % predstavnikov kapitala.  Predstavniki kapitala v NS v večjem deležu (29 %) kot predstavniki zaposlenih (17 %) zase, menijo, da bi za doseganje večje neodvisnosti predstavnikov zaposlenih potrebovali omejitev njihovega predčasnega odpoklica (npr. kvalificirana večina na svetu delavcev). Z oceno od 1 do 5 (pri čemer je 5 popolna neodvisnost) so anketiranci ocenili stopnjo neodvisnosti od sveta delavcev: 3,1 predstavniki kapitala in 3,7 predstavniki zaposlenih. To kaže na vrzel med percepcijo lastne neodvisnosti predstavnikov zaposlenih v NS v primerjavi z oceno njihovih kolegov v NS, ki so predstavniki kapitala.
  • DODANA VREDNOST SOUPRAVLJANJA ZAPOSLENIH ZA UČINKOVITOST KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA: Anketiranci so s pomočjo petstopenjske lestvice (1 – nima nobene dodane vrednosti / 5 – zelo pomembna dodana vrednost) ocenjevali dodano vrednost soupravljanja za učinkovitost korporativnega upravljanja in sicer z ocenao 3,4 predstavniki kapitala in z oceno 4,3 predstavniki zaposlenih v NS. To kaže na določeno vrzel med ocenama in pritrjuje temu, da predstavniki zaposlenih v NS ocenjujejo pomen soupravljanja zaposlenih za učinkovito korporativno upravljanje pomembno višje.  
                            

>>> Rezultati ankete o korporativnem upravljanju in soupravljanju zaposlenih, ZNS, oktober 2017