Priročnik za poročanje o korporativnem upravljanju

Who’s Running the Company?

 

 

Priročnik je nastal v sodelovanju IFC GCGF in ICFJ kot pomoč pri poročanju novinarjem o korporativnem upravljanju in ozaveščanju o vplivu, ki ga le ta ima na družbe, delničarje in širšo javnost. Namenjen je izkušenim novinarjem in urednikom, da bi v svojih reportažah lažje preverjali in prepoznali dogodke, ki imajo lahko resne posledice tako za sam razvoj in obstoj družbe, kot tudi za delničarje ter ostale deležnike.

Konferenca korporativnega upravljanja 2018

Objavljeno: 09.11.2018

Na letošnji že 10. Konferenci korporativnega upravljanja 2018, smo se s tujimi in domačimi gosti pogovarjali o vplivu novih tehnologij na korporativno upravljanje. Predstavili smo poročilo o tem kakšna je kakovost nefinančnega poročanja družb glede korporativnega upravljanja v delu, ki se nanaša na sestavo in prejemke organov vodenja in nadzora slovenskih borznih družb. Pogledali pa smo si tudi pomen nagrajevanja in raznolikosti teh organov z drugačnega vidika kot se bere zgolj iz razkritij v letnih poročilih družb.

Namen teh konferenc je opozoriti na novosti na področju upravljanja družb, ki k nam prihajajo iz Bruslja v obliki direktiv ali priporočil Evropske komisije kot tudi na to kaj se v praksi kasneje dogaja z njihovo implementacijo v domače kodekse in zakonodajo. S tem sledimo trendom in proaktivno opozarjamo na relevantne tematike, ki bodo vplivale na korporativno upravljanje.

Konferenco smo začeli z razmisleki o vplivu novih tehnologij na korporativno upravljanje. Tu imamo v mislih predvsem blockchain ali po slovensko veriženje blokov. V okviru ZNS smo oblikovali delovno skupino, ki ima za nalogo, da na podlagi akademskih dognanj in vzporedno z aktivnostmi ecoDa na tem področju, bolj podrobno prouči možnosti kako lahko blockchain rešuje določene izzive na področju korporativnega upravljanja in odpravlja neučinkovitosti, ki izhajajo iz zahtevnih pravnih in drugih postopkov. To pa želimo povezati z aktivnostmi MGRT, ki pripravlja Zakon o uporabi tehnologije veriženja blokov.

Gorazd Podbevšek, predsednik Strokovnega sveta ZNS, Aljaž Jadek, odvetnik v odvetniški pisarni Jadek & Pensa, član UO Blockchain Think Thank Slovenia in član delovne skupine ZNS za 'Blockchain' in korporativno upravljanje, mag. Nena Dokuzov, vodja Projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologije, MGRT, prof. dr. Christoph Van der Elst, profesor, Univerza v Tilburgu (Nizozemska) in Univerza v Gentu (Belgija) in Menno Wielhouwer, podjetnik s področja uporabe 'blockchain' tehnologije in sodelavec KAS BANK (Nizozemska)

Aljaž Jadek iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa, je povedal da blocckchain tehnologija lahko vpliva na
posredno imetništvo delnic, skupščino, kot jo poznamo danes, ter izdajanje, vodenje, trgovanje in izvrševanje pravic iz lastniškega kapitala. Izločili bi se namreč lahko posredniki, s čimer bi bilo trgovanje hitrejše, s tem pa bi se povečala likvidnost na trgu, olajša pa lahko tudi revidiranje.
Jadek, sicer tudi član upravnega odbora Blockchain Think Thank Slovenia ter član delovne skupine Združenja nadzornikov Slovenije za blockchain in korporativno upravljanje, je ob tem poudaril, da bo treba določiti, kdo bo v blockchainu prevzel vlogo "vmesnih členov", ko bodo ti odpravljeni.

prof. dr. Christoph Van der Elst se je osredotočil na modernizacijo in pospešitev dialoga izdajateljev z delničarji: "Sprememba podatkov, ki traja nekaj dni, je za pravnike morda res ustrezna, za finančne trge pa je to predolgo," je opozoril. Blockchain v postopke dodaja transparentnost in varnost ter spreminja način potrjevanja podatkov. "Ponuja poceni in hitro odločanje na usklajen način," je poudaril Van der Elst in spomnil, da na globalni ravni že obstajajo številni primeri dobrih praks. Enega takšnih je predstavil nizozemski podjetnik s področja uporabe blockchain tehnologije Menno Wielhouwer , ki med drugim svetuje nizozemski banki KAS Bank. Skupaj so oblikovali platformo za bolj transparentno in učinkovito odločanje delničarjev, ki vključuje orodje za neposredno komunikacijo, pretočne vsebine v realnem času, deljenje novic in napreden način poročanja. Ocenjuje, da bodo skupščine prihodnosti potekale brez "vmesnih členov", kot so denimo notarji, a priznava, da je takšna prihodnost še precej oddaljena, saj vsi delničarji še niso osvojili niti osnovnih znanj s področja blockchain tehnologije. "Začne se s tem, da bodo fizična srečanja z leti vse manj pomembna," je dejal.

Vse naštete spremembe sicer trenutno zavirajo predvsem po mnenju številnih počasne spremembe zakonodaje. Te so zahtevne zato, ker področje blockchaina na regulativni ravni vključuje toliko različnih deležnikov, je izpostavila vodja projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologije na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Nena Dokuzov. Med drugim ostaja odprto vprašanje zanesljivega digitalnega identificiranja, ki je povezano tudi z evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov.

V drugem delu konference smo predstavili poročilo o tem kakšna je kakovost nefinančnega poročanja družb glede korporativnega upravljanja v delu, ki se nanaša na sestavo in prejemke organov vodenja in nadzora slovenskih borznih družb. Potem, ko je v letu 2017 stopil v veljavo prenovljen borzni kodeks, naj bi se raven in standardizacija teh razkritij v preteklem letu pomembno izboljšala. Mag. Barbara Žibret Kralj (Deloitte Slovenija) je predstavila poročilo o sestavi in prejemkih organov vodenja in nadzora borznih družb v letu 2017, ki ga je Združenje nadzornikov Slovenije pripravilo v sodelovanju z Deloitte Slovenija. Poročilo kaže na to, da so bruto prejemki članov uprav borznih družb lani v povprečju znašali 216.893 evrov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. Razmerje med prejemki uprave in povprečno plačo zaposlenih je tako zraslo na 7,6. Povprečni bruto prejemki nadzornikov teh družb pa so se nasprotno znižali za desetino oziroma na 10.273 evrov.

Da pa se ne bi pogovarjali le o preteklosti, smo opozorili na pomen nagrajevanja in raznolikosti teh organov z drugačnega vidika kot se zgolj bere iz razkritij v letnih poročilih družb. Raziskovalna ekipa, ki raziskuje, kako denarne nagrade in družbene spodbude vplivajo na uspešnost v miselnih nalogah, ugotavlja da denar za menedžerje ni nujno ključni motivacijski dejavnik. Dr. Sergeja Slapničarz ljubljanske ekonomske fakultete je pojasnila, da so se ukvarjali z vprašanjem pravičnosti nagrajevanja, pri čemer so preverjali, kako to vpliva na zunanjo in kako na notranjo motivacijo. »Ugotovili smo, da ne gre toliko za to, koliko je kdo plačan, ampak za pravičnost tega plačila«.

Poslovna psihologinja mag. Saša Fajmut iz Amropa Adrie opozarja, da nadzorniki pri izbiri članov uprave pogosto preveč poudarka namenjajo poslovnim kompetencam in premalo osebnostnim kompetencam kandidatov. Pri tem je izpostavila pomanjkanje tehnoloških kompetenc, še posebej v netehnoloških podjetjih. Prav tako je po njenih besedah pomembna kompatibilnost članov uprave.

>>> fotogalerija
>>> prosojnice govornikov
>>> anketa med udeleženci KKU2018 (mentimeter)


Pokrovitelji konference korporativnega upravljanja 2018

skupaj prispevamo k dvigu standardov korporativnega upravljanja

 

Srebrna partnerja

 

 

 
 


Srebrni pokrovitelj

 
 

 

 

 

Bronasti pokrovitelji

 

 
 

Podporna pokrovitelja

 

 
 

Medijski pokrovitelj

 
   
 

Iskrena hvala vsem za podporo!